Dojenje, nedojenje in tveganja za zdravje matere in otroka

Tudi v razvitih državah se zdravje mater, ki ne dojijo, in otrok, ki so hranjeni z mlečno formulo, bistveno razlikuje od zdravja doječih mater in dojenih otrok. Če dojenček ni dojen … Pri dojenčkih je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo nalezljivih bolezni, vključno z vnetjem srednjega ušesa, gastroenteritisom in pljučnico, pa tudi s povečanim tveganjem otroške debelosti, sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2, levkemije in sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS). Nedonošenčki, ki ne dobivajo materinega mleka, so izpostavljenih večjemu tveganju za nekrotizirajoči enterokolitis (Stuebe, 2009). Trajanje dojenja je pomembno povezano z zmanjšanim zanemarjanjem in spolno zlorabo otrok (Kremer, 2018). Če mati ne doji … Pri materah je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo predmenopavznega raka na dojki, raka jajčnikov, ohranitve gestacijske telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2 in presnovnega sindroma (Stuebe, 2009) ter povečanim tveganjem za poporodne krvavitve, srčne bolezni in poporodno depresijo (Chowdhury et al., 2015). Po ocenah bi izboljšanje deleža dojenja lahko preprečilo dodatnih 20.000 maternalnih smrti letno zaradi raka na dojki (Victora et al., 2016). Človekove pravice in dojenje Zaradi nedojenja se povečujejo tudi izdatki za zdravstveno varstvo (Bartick, 2017), dojenje pa je tudi otrokova in materina človekova pravica. Otroci imajo pravico do življenja, preživetja in razvoja ter do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, katerega dojenje je sestavni del. Ženske imajo pravico do točnih, nepristranskih informacij, potrebnih za ozaveščeno izbiro glede dojenja. Prav tako imajo pravico do kakovostnih zdravstvenih storitev (SZO, 2017). Dojenje je torej eden najučinkovitejših načinov za zaščito zdravja mater in otrok ter spodbujanje zdrave rasti in optimalnega razvoja v zgodnjem otroštvu. Opolnomočenje žensk in omogočanje ženskam, da dojijo, bi moralo biti v središču prizadevanj...

Poporodna depresija in dojenje

Poporodna depresija prizadene okoli 20 % slovenskih mamic. Mnogo jih ne ve, kaj je poporodna depresija, kaj se z njimi dogaja oz. ne vedo, da obstaja pomoč. Če ste v dilemi, je veliko informacij o poporodni depresiji na voljo na spletu ali se obrnite na svojega zdravnika, ginekologa, porodnišnico … Poiskati pomoč ni biti šibka, temveč pogumno dejanje. Vsaka mamica si zasluži podporo in pomoč. Več poporodne depresije je pri mamicah, ki ne dojijo. Pri materah, ki so načrtovale, da bodo dojile in dojijo, je tveganje za poporodno depresijo manjše. Podpora pri dojenju je zato pomembna, saj je – dojenje spretnost, ki se je naučimo – danes ni prenosa znanja, veščin iz roda v rod – pri nekaterih mamicah in dojenčkih dojenje steče spontano, pri nekaterih pa ne, sploh če je bil porod medikaliziran (npr. pospeševanje poroda, protibolečinska sredstva, narekovano dihanje in potiskanje itd.). Večino težav pri dojenju je s pravimi informacijami in podporo mogoče preprečiti. Pripravite se na porod oz. dojenje. Vredno je. Stres, samota in preobremenjenost. Stiske mamic so pogosto velike tudi zato, ker so po prihodu iz porodnišnice oz. po zaključku očetovskega dopusta izolirane – cele dneve in noči same skrbijo za dojenčka, zase, ostale otroke, gospodinjstvo, nekatere samozaposlene mamice pa si niti v času porodniške ne morejo privoščiti, da bi povsem izpregle … Četudi dojenje lepo steče, je vendarle breme skrbi za dojenčka za enega samega človeka pretežko. Če pa je bil porod težak ali se je kaj zakompliciralo, morda dojenje ni steklo, potem je materina stiska samo še hujša. Če mamica želi dojiti in ji ne uspe, se tveganje za poporodno depresijo podvoji. Podporo...