Pridobivanje teže pri dojenčku

Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Če dojenček dobro pridobiva težo, matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje. Nepridobivanje teže – eden glavnih razlogov za prekinitev dojenja Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. nepridobivanje teže, in sicer: – ker dojenček dejansko ne pridobiva teže – ker se zdi, da dojenček ne pridobiva teže – ker je prisoten strah pred tem, da otrok ne pridobiva teže. Strah pa ni prisoten le pri starših, temveč tudi pri nekaterih zdravstvenih delavcih z manj znanja in izkušenj na področju dojenja, zato v primeru (včasih zgolj navideznega) nepridobivanja teže pogosto kot edini ukrep predlagajo dodajanje mlečne formule po steklenički, kar lahko privede do prekinitve dojenja. Kaj upoštevamo pri pridobivanju teže? Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Če je pridobivanje teže pod vprašajem, je treba mamicam in dojenčkom nuditi pravočasno strokovno pomoč in jih skrbno spremljati: Najprej je treba izključiti napake pri tehtanju. Uporabljati je treba ustrezne krivulje rasti. Opazovati dojenje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. povečati laktacijo (tvorjenja mleka). Dojenčku pomagamo, da se bo dobro pristavljal in bo po potrebi dohranjevan na načine, ki ne motijo dojenja. Dojenčka je treba skrbno spremljati (pediater, patronažna sestra, svetovalka...

Tehtanje dojenčka – kako se izognemo napakam

Pridobivanje teže je pomemben podatek, od katerega je pogosto odvisno dojenje oz. upravičenost dodajanja mlečne formule, zato je koristno vedeti, na kaj moramo biti pozorni pri tehtanju dojenčka. Kako pravilno stehtati dojenčka? Tehtanje dojenčka bi moralo biti preprosto, kajne? Če stehtamo kilogram sladkorja na katerikoli tehtnici, bi morali natehtati kilogram. Zakaj pri tehtanju dojenčkov ni tako? Je tehtanje dojenčkov zakomplicirano? Tehtanje dojenčka – tehtanje odločitev Tehtnica je nenazadnje zgolj orodje in ugotovljena teža samo podatek, pa vendar. V praksi zaradi napak pri tehtanju pogosto prihaja do netehtnih odločitev. Mednje običajno sodijo: nepotrebno ali prekomerno dodajanje mlečne formule, prezgodnje uvajanje goste hrane in prezgodnja prekinitev dojenja, ali pa se ukrepa prepozno. V prvih tednih po rojstvu so grami nemalokrat edino merilo otrokovega napredka, kljub temu da podatka o napredovanju teže nikdar ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč vedno v kontekstu. Treba je opazovati dojenje, spremljati dojenčkovo rast in obseg glavice, informacije o odvajanju, otrokovem razpoloženju itd. Predvsem za skrbno opazovanje dojenja v sistemu zdravstvenega varstva žal nemalokrat zmanjka bodisi časa bodisi strokovnega znanja o dojenju. Kdaj tehtati? Dojenčka je najbolje tehtati približno ob istem času dneva – npr. ob previjanju, umivanju, pred ali po dojenju oz. hranjenju. Otroka po potrebi stehtajte vsak dan ali vsakih nekaj dni oz. vsak teden. Morda je najbolje, da se za tehtanje dogovorite s patronažno sestro ali v posvetovalnici. Če imamo tehtnico doma, nas lahko zamika, da pričnemo tudi s kontrolnim tehtanjem (podojev), kar je kontraproduktivno in običajno povzroči le še dodaten stres. Kontrolno tehtanje je potrebno le izjemoma. Tehtanje dojenčka: najpogostejše napake Tehtanje dojenčka na kuhinjski tehtnici ali tehtnici za odrasle ni primerno za...

Teden dojenja 2019: Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje

Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje je slogan letošnjega tedna dojenja, ki ga obeležujemo prvi teden avgusta oz. oktobra. Kot med drugim navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bi mamice »potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom.« Kaj pomeni opolnomočiti [ang. to empower]? Z znanjem in razumevanjem (o)krepiti človekovo moč in samozavest, da bo lažje (kritično) sprejemal odločitve in uveljavljal pravice – npr. na področju zdravja. Ko gre za dojenje, starši ogromno odločitev sprejmejo preprosto zato, ker so povsem prestrašeni! Bojijo se, da bodo škodovali otroku. Dvomijo, da bodo zmogli, znali … Težko govorimo o opolnomočenju, ko pa so nekatere matere že v porodnišnici izpostavljene ustrahovanju, npr. s kontrolnim tehtanjem, vsiljevanju dodatka (v nečloveških količinah, nemalokrat zgolj “za vsak slučaj”), nastavkov, češ da imajo nenormalne bradavice, ali grožnjam, da ne bodo smele domov. Koliko mamic je prepričanih, da imajo lenega dojenčka … Ali pa, da nimajo dovolj mleka … Ali pa, da njihovo mleko ni dovolj hranljivo … Le katera skrbna mamica bi pustila otroka lačnega? Idealno bi bilo, da bi bile vse mamice deležne poenotenih nasvetov o dojenju, ne glede na to, na katerega zdravstvenega delavca bi naletele. Da bi bilo dojenje v zdravstvenih ustanovah prepoznano kot ena od nalog in bi bilo na voljo dovolj strokovnjakov in časa za svetovanje –...

Pomoč pri dojenju v Sloveniji

Pogosto dojenje ne steče zgolj zato, ker mamicam pravočasna strokovna podpora pri dojenju ni na voljo ali pa ne vedo, da pomoč pri dojenju obstaja. Pravijo, da je najhuje, ker jim vsak govori drugače. Komu torej prisluhniti, če so težave pri dojenju? Na koga se lahko zanesemo?   Svetovalke za dojenje pri La Leche League Pri nas po principu pomoči mama–mami deluje le še 5 prostovoljk, laičnih svetovalk za dojenje, ki imamo poleg izobrazbe, zahtevane s strani mednarodne zveze za dojenje La Leche League International, tudi osebno izkušnjo z dojenjem. Poleg znanja o dojenju imamo na voljo najsodobnejšo literaturo in vire strokovnih informacij, predvsem pa vemo, kako čustveno podpreti mamice pri njihovih odločitvah ter ponuditi točne informacije. Organiziramo mesečna srečanja za mamice z dojenčki oz. bodoče mamice in nudimo pomoč po telefonu. Za mame smo pogosto zadnja rešilna bilka. Svetovalke za dojenje IBCLC V Sloveniji nas je okoli 35 mednarodno certificiranih svetovalk za dojenje IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant) – gre za profil svetovalk za dojenje z edinim mednarodno priznanim certifikatom na področju dojenja v zdravstvu. Večinoma gre za zdravstvene delavce z medicinsko izobrazbo, ni pa nujno. Osebne izkušnje z dojenjem niso potrebne. Usposobljeni smo za nudenje pomoči pri dojenju, predvsem v posebnih, zahtevnejših situacijah. Svetovalke za dojenje smo zaveznice zdravnikov, sester, babic – večina svetovalk IBCLC, zaposlenih v našem zdravstvu, primarno opravlja druge naloge in se ne posveča izključno dojenju. Raziskave so pokazale boljše rezultate pri dojenju, če so materam in dojenčkom na voljo storitve svetovalk za dojenj eIBCLC. Ameriški Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC) število svetovalk IBCLC na 1.000 živorojenih otrok uporablja kot kazalnik...