Mama, kdo jo sploh še rabi?

Izbrisana! Ne rabimo te (več)! Niti hvala. (No, morda za materinski dan. Tako, zaradi lepšega, ker se spodobi.) Dejansko pa se je že pred časom začelo skoraj neopazno brisati matere – presenetljivo je, da so težnje po opuščanju besede mama prisotne v organizacijah, ki naj bi matere ščitili in podpirali v njihovih prizadevanjih, da bi dojile. Zdi se, da je mentaliteta »uporabi in zavrzi« prisotna na vseh področjih, saj kot kaže, tudi mam ne rabimo več. Poleg posvojitev obstajajo umetna oploditev in nadomestne matere. Odrasli imamo pravico do otroka, ali pač? Kakorkoli obrnemo: še noben odrasli ne glede na spol si otroka ni naredil sam. Morda pa smo tako napredovali, da bo kmalu mogoče tudi to? No, očitno je pri dojenju zgodba drugačna in že sedaj lahko doji dobesedno kdorkoli. Začelo se je z zamislimi … Že marca 2016 smo svetovalke za dojenje na simpoziju La Leche League International v Frankfurtu protestirale, ko je želel upravni odbor v 2. točki naše več kot 60 let stare filozofije* mimo nas in vsake razprave spremeniti droben detajl. V trditvi »V svojih zgodnjih letih otrok čuti močno potrebo po materini bližini, ki je enako pomembna kot potreba po hrani.« so besedo »materini« želeli spremeniti v »skrbnikovi« – z utemeljitvijo, da se matere v mnogi državah kmalu po otrokovem rojstvu vrnejo na delo in za otroke skrbijo skrbniki. Ko je razprava skrenila z dnevnega reda in smo prišle do omenjene teme, ki je slučajno pricurljala na dan, je bilo vse narobe. Upravni odbor je želel spremembo speljati na tiho, da se ne bo kdo »po nepotrebnem« vznemirjal. Toliko o transparentnosti in vsevključevanju okoli...