Duda da ali ne?

Duda da ali ne?

Duda je tako samoumevni del vsakdanjega življenja z dojenčkom, da smo že pozabili, kaj je bilo prej. Duda ali materine prsi? Je bolje, da je otrok več na prsih ali da mu damo dudo? Kakšne so posledice rutinske uporabe dude? Je sesanje prsta bolj škodljivo od sesanja dude? Kaj moramo vedeti, preden otroku damo dudo? Prvo duda patentirana leta 1900 Ljudje so že v davni preteklosti dojenčkom dajali sesat npr. koruzne storže, kose tkanine, namočene v sladke tekočine ali celo žganje, da so se umirili … Prvo dudo pa je leta 1900 patentiral Christian Meinecke, lekarnar z Manhattna. Umetna bradavica je bila iz gume, obdelana z žveplom, smrdela je po gnilem in ker je bila grde barve, so jo prebarvali z barvo, ki je vsebovala svinec. Prve dude so bile brez obročka, ploščica pa je bila iz slonovine, kosti, aluminija in podobno. V 1970-ih letih so proizvajalci pričeli izdelovati dude z dovolj veliko ploščico, da je otrok ni mogel pogoltniti, vrvice pa so morale biti kratke – da bi preprečili nadaljnje smrti  dojenčkov zaradi zadušitve z dudo ali vrvic, na katere je bila obešena duda … Kasneje so pričeli veljati tudi predpisi glede materialov, iz katerih so dude (npr. brez BPA). »Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo!« pogosto slišimo. To, da je otrok na prsih, ni zaželeno, medtem ko je imeti dudo v ustih neomejeno povsem sprejemljivo? Nekateri žal še vedno zmotno menijo, da bo otrok, ki se »kar naprej« doji, razvajen, izčrpava mamo oziroma se z dojenjem muči. Duda kot uveljavljeni simbol za dojenčka Duda je tako samoumevna, da smo že zdavnaj pozabili, kaj je bilo prej:...
Otrok ima mamo za dudo?

Otrok ima mamo za dudo?

Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?   Neka bodoča mamica mi je pisala: Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite? V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo. Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo. Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju...
Porodni načrt – primeri slovenskih bodočih staršev

Porodni načrt – primeri slovenskih bodočih staršev

Porodnim načrtom so se marsikje sprva posmehovali, danes pa je v večini porodnišnic uveljavljen in lepo sprejet del vsakdanje prakse. Porodni načrt je obenem tudi dokument, ki je del porodničine zdravstvene dokumentacije. Za vas sem zbrala nekaj porodnih načrtov, ki so jih napisale naše (bodoče) mamice oziroma bodoči starši. Upam, da vam bodo v pomoč.   PORODNI NAČRT – 1. PRIMER Kraj, datum PORODNE ŽELJE Spoštovani, sva XX in XY in pričakujeva svojega _. otroka. Želiva si, da bi bil ta porod tako za najinega otroka kot za naju čim lepša izkušnja. Tekom nosečnosti sva se pripravljala in ozaveščala o naravnem poteku poroda. Verjameva, da je to najboljša pot in da nam prav vi lahko pri tem tudi najbolje pomagate. V nadaljevanju bi vam rada predstavila najin pogled na izpolnjujoč porod, vendar se hkrati zavedava, da so tekom procesa možni najrazličnejši zapleti. V tem primeru si želiva enakopravnega sodelovanja pri odločitvah. Prosiva vas, da nam predstavite koristi (kako bo to pomagalo porodu, najinemu otroku in mami), tveganja (kako bo ta poseg vplival na porod, na otroka in mamo) ter možne alternative, nato pa nam pustite čas, da o tem premisliva. Z nama bo pri porodu ves čas prisotna tudi dula XYZ. Zahvaljujeva se vam, da bo lahko najina spremljevalka. Njeno vlogo si predstavlja predvsem kot čustveno oporo in svetovalko za naravni potek poroda. Ob morebitnih zapletih in posegih se želiva posvetovati tudi z njo, vendar bova končne odločitve sprejemala sama. Sicer pa si dodatnega zdravstvenega osebja (npr. študentje) ne želiva. SPLOŠNO: – nošenje lastne obleke – zatemnjene luči v porodni sobi ali uporaba solne lučke – tiho govorjenje in...
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah. Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni.  Gospodinjska opravila: – priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik) – čiščenje – pospravljanje – nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM] – pranje – opravki (npr. plačevanje položnic) … [SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]   Skrb za novorojenčka: – dojenje / hranjenje – previjanje – kopanje – nošenje – podiranje kupčka – uspavanje … + Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)? + Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?   Skrb za: – druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti) – druge odvisne osebe – hišne ljubljenčke – domače živali – biznis (npr. s.p. – nadomeščanje) …   Skrb za mamico: Počitek! Kaj jo veseli, napolni z energijo? Kaj umirja? Kako negovati sebe? Na koga izven družine se lahko obrne v stiski? Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden] …   Skrb za partnerstvo: Kaj vaju povezuje kot par? Kaj so vajine starševske vrednote? Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete? Kako negujeta partnerstvo? Kako bosta našla čas zase? …   Podporna mreža: – drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori) – stari starši – sorodniki – prijatelji – sosedje – dula – svetovalka za dojenje (www.dojenje.net,...