Dobrodošli na mojem Blogu

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje je naravno, vendar se zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti. Preberite, kaj moramo vedeti, kaj je priporočljivo storiti in čemu se je pametno izogniti. Z vas sem zbrala 10 najpogostejših napak pri dojenju v prvih 24 urah. 1. Dojenček je utrujen od poroda, zato naj bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bosta bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Povijanje v štručko duši dojenčkovo komunikacijo, dlje spi, namesto da bi se dojil, lahko pa se tudi pregreje. 2. Novorojenček ima za 24 ur rezerve, zato ga lahko pustimo spati. Izkušnje iz prakse kažejo, da čez 24 ur pogosto nastopi panika: tehtanje, tehtanje podojev, steklenička, nastavki in še kaj. Ravno prepričanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8–10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico. Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti. 3. Prve... preberi več
Nehajte nam lagati o dojenju!

Nehajte nam lagati o dojenju!

Skrbeti za dojenčka je ena največjih, najlepših in včasih tudi najstrašnejših odgovornosti v življenju, predvsem za mamice, ki želijo narediti vse »prav«. Ko smo noseče, nas skrbi predvsem porod. Beremo, raziskujemo, sprašujemo. Dojenje se nam zdi samoumevno – saj je vendar naravno, kajne? Dojenčka damo k prsim in pije mleko ali pač? Sploh pa, to je še daleč, bo že nekako. Nenazadnje so zato v porodnišnicah strokovnjaki, ki mi bodo znali pomagati … Kakšna zmota! Tudi sama sem razmišljala tako in doživela bridka razočaranja. Žal nisem edina. V preteklih 16 letih, odkar sem sama postala mama, se na področju podpore pri dojenju v zdravstvenem sistemu ni kaj dosti spremenilo. Žalostno je, da dojenje mnogokrat ne steče zgolj zaradi pomanjkanja pravih informacij! Poleg tega zaradi nasprotujočih si nasvetov matere nemalokrat sprejemajo odločitve, ki izhajajo iz strahu in običajno niso najboljše ne zanje ne za dojenčke. Dojenje je enostavno?! Nehajte govoriti mladim materam, da je dojenje enostavno. Kaj v življenju, kar je res vredno, pa nam pade kar samo iz neba? Dojenja se naučimo. Več treniramo, bolje gre. Če seveda vemo, kaj pričakovati, kaj je normalno. Dojenje je fiziološko Ja, saj je tudi porod nekaj fiziološkega. Seveda je včasih čisto enostavno – če steče. Žal pa za vse ženske porod in dojenje nista tako preprosta. Glede na podatek, da že v prvih tednih število dojenih otrok strmo pade in je pri 3 mesecih izključno dojena le okoli tretjina dojenčkov, je očitno nekaj narobe. Pri tem nikakor ne gre za nesposobnost mater, temveč pomanjkanje podpore. Propagiranje dojenja, potem pa stekleničko v roke       Za nekatere mamice se dojenje sprevrže v agonijo... preberi več
Dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke

Dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke

V roza oktobru vsepovsod vidimo rožnate pentlje, cvetove in drevesa, ovita v prelepe pletenine, ki opozarjajo na raka na dojki. Dejstvo je, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka, v medijih pa se pojavljajo v glavnem prispevki predvsem o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju te bolezni. Med preventivnimi ukrepi se najpogosteje omenjajo zdrav življenjski slog brez kajenja, zdrava prehrana, redno gibanje, skrb za primerno telesno težo, obvladovanje stresa in samopregledovanje ter odziv na presejalne programe DORA – da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, pa je praviloma zamolčano ali pa omenjeno samo površno, mimogrede.   Žal so in bodo vedno matere, ki so si želele dojiti, a dojenje kljub vsem prizadevanjem ni steklo. Žal so tudi ženske, ki so dojile, vendar so zbolele za rakom na dojki. To mora biti grozno. Ta prispevek ni namenjen zbujanju slabih občutkov. Zdi se mi prav, da podelim nekaj informacij o tem, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, ki jih v medijih nisem zasledila. Zakaj se (pre)malo govori o dojenju kot preventivi? Če se o dojenju kot pomembnem preventivnem dejavniku pri raku na dojki ne govori zato, da se ženske, ki ne dojijo ali niso dojile, ne bi počutile krive, gre za navadno dvoličnost in nič drugega. Ima kdo slabo vest reči, da kajenje poveča tveganje za raka? Če pa se o dojenju kot preprosti učinkoviti preventivi ne govori iz nevednosti, imamo pa problem, kajne? Kakorkoli, raje si oglejmo nekaj dejstev. Zaskrbljujoče statistike: vsako leto 1.000 novih primerov in okoli 400 smrti V Sloveniji je po podatkih iz Registra raka leta 2015 za rakom na dojki zbolelo 1319 žensk in 8 moških, umrlo pa... preberi več
Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Zadnjič mi je neka mamica posredovala članek o dojenju po prvem letu, ki je bil objavljen v brezplačni reviji o zdravju in na voljo v čakalnici ene od zdravstvenih ustanov. Zanimivo naključje: pod drugim delom članka, ki vsebuje osebna prepričanja o nesprejemljivosti oz. celo škodljivosti »dolgotrajnega« dojenja je bil oglas za nadaljevalno mlečno formulo z enako površino kot je bila površina besedila. Mislim, da je komentar na to temo odveč. Dotaknila pa bi se nekaj trditev, ki kličejo po razmisleku in odzivu. Navajam: Doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko, eden najbolj znanih učencev dr. Ruglja, namreč meni, »da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezane na matere.« Da se dojenje zavleče? V strokovni literaturi o dojenju predolgo dojenje ni opredeljeno – znano je, da je biološka norma dojenja pri človeku 2,5–7 let. Izrazi »dolgo«, »podaljšano« dojenje so poljubni in jih običajno zasledimo v medijih, kjer se polarizirajo mnenja na temo, kako dolgo naj bi se otrok dojil. Kaj je narobe z navezanostjo? Ali ni zaželeno, da je otrok varno navezan na primarnega skrbnika, kar je običajno mama? Dojenje je veliko več kot zgolj materino mleko – čeprav vsaka kapljica šteje ne glede na otrokovo starost. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo. Dojenje malčka je osrečujoče in zadovoljujoče tudi za mamo, ki vidi, da zna zadostiti potrebam svojega otroka. Dojenje med materjo... preberi več
Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Čeprav večina mater v zahodnem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se dojenje malčka enostavno »zgodi«. Tudi pri nas je zakoreninjenih kar nekaj predsodkov in mitov o dojenju malčkov, pa poglejmo nekaj najpogostejših. 1. Otrok naj se doji, dokler je dojenček! Saj nismo v tretjem svetu. Ne bo držalo. Predolgo dojenje ne obstaja. Pri človeku do naravnega odstavljanja pride med 2,5 in 7 leti starosti, ne glede na to, kje na svetu živimo. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Za to se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma zaključi. 2. Kaj, če se nikoli ne bo nehal(a) dojiti? Vas je kdaj skrbelo, da vaš (zdrav) otrok ne bo shodil? Prenehal lulati in kakati v pleničke? Šel v svojo posteljo? Vse to se običajno zgodi, ko je otrok za to razvojno pripravljen, kar ni nujno vedno v skladu s pričakovanji. Vendarle: zaupajte, zgodilo se bo. Dojenje malčka je preprosto. Včasih se otrok odstavi celo prej, kot pričakujemo, kar je za mamico tudi lahko šok. 3. Dojenje po prvem letu je le še crkljanje. Dojenje je več kot le materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja in tolažbe, posebej če je v stiski, bolan, poškodovan, utrujen, prizadet, preplašen, ali pa se znajde v novem okolju. Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, da se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Četudi bi bilo dojenje le crkljanje – kaj ni super, da... preberi več
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

Za mnogo mamic se dojenje že v prvih tednih sprevrže v kopico težav, ki bi jih bilo z nekaj znanja in informacij mogoče preprečiti. Če vemo, kaj pričakovati, lažje odreagiramo, če opazimo, da nekaj ni v redu, in ne izgubljamo časa. Nanizali smo preizkušenih 10 nasvetov o dojenju, ki so bili v pomoč številnim mamicam. 1. Ne glejte na uro. Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo. Dojenje naj ima vedno prednost, saj je razdraženega dojenčka težko pristaviti. 2. Mleko je. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da se novorojenček doji pogosto in po malem. 3. Dojenčka imejte pri sebi. Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) je najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Udobno se namestite in imejte otročička ob ali na sebi, da se bo imel priložnost dojiti. 4. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Če pa kljub pogostemu dojenju še vedno išče, joče, je nezadovoljen ali zelo zaspan, pleničke niso dovolj polulane/pokakane in je tudi pridobivanje teže... preberi več