Dobrodošli na mojem Blogu

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Kaj bi morali vedeti o dojenju še pred porodom?

Vabljeni k branju pogovora z mano o tem kaj bi morali vedeti o dojenju še pred porodom.   in na dogodek Priprava na porod in starševstvo. Prvim petim osebam, ki bi se rade udeležile dogodka Priprave na porod in starševstvo in mi boste na alenka@rumina.si poslale mail s predvidenim datumom poroda, bom podarila po eno brezplačno vstopnico. Morda bi vas zanimalo tudi: Kaj vzeti s seboj v porodnišnico? Koliko materinega mleka popije novorojenček? Kožni stik in dojenje Dojenje v prvih dneh Dojenje v prvih 24 urah: 10 napak, ki se jim lahko izognete Kako pravilno pristaviti otroka k... preberi več

Mama, kdo jo sploh še rabi?

Izbrisana! Ne rabimo te (več)! Niti hvala. (No, morda za materinski dan. Tako, zaradi lepšega, ker se spodobi.) Dejansko pa se je že pred časom začelo skoraj neopazno brisati matere – presenetljivo je, da so težnje po opuščanju besede mama prisotne v organizacijah, ki naj bi matere ščitili in podpirali v njihovih prizadevanjih, da bi dojile. Zdi se, da je mentaliteta »uporabi in zavrzi« prisotna na vseh področjih, saj kot kaže, tudi mam ne rabimo več. Poleg posvojitev obstajajo umetna oploditev in nadomestne matere. Odrasli imamo pravico do otroka, ali pač? Kakorkoli obrnemo: še noben odrasli ne glede na spol si otroka ni naredil sam. Morda pa smo tako napredovali, da bo kmalu mogoče tudi to? No, očitno je pri dojenju zgodba drugačna in že sedaj lahko doji dobesedno kdorkoli. Začelo se je z zamislimi … Že marca 2016 smo svetovalke za dojenje na simpoziju La Leche League International v Frankfurtu protestirale, ko je želel upravni odbor v 2. točki naše več kot 60 let stare filozofije* mimo nas in vsake razprave spremeniti droben detajl. V trditvi »V svojih zgodnjih letih otrok čuti močno potrebo po materini bližini, ki je enako pomembna kot potreba po hrani.« so besedo »materini« želeli spremeniti v »skrbnikovi« – z utemeljitvijo, da se matere v mnogi državah kmalu po otrokovem rojstvu vrnejo na delo in za otroke skrbijo skrbniki. Ko je razprava skrenila z dnevnega reda in smo prišle do omenjene teme, ki je slučajno pricurljala na dan, je bilo vse narobe. Upravni odbor je želel spremembo speljati na tiho, da se ne bo kdo »po nepotrebnem« vznemirjal. Toliko o transparentnosti in vsevključevanju okoli... preberi več
Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje je naravno, vendar se zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti. Preberite, kaj moramo vedeti, kaj je priporočljivo storiti in čemu se je pametno izogniti. Z vas sem zbrala 10 najpogostejših napak pri dojenju v prvih 24 urah. 1. Dojenček je utrujen od poroda, zato naj bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bosta bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Povijanje v štručko duši dojenčkovo komunikacijo, dlje spi, namesto da bi se dojil, lahko pa se tudi pregreje. 2. Novorojenček ima za 24 ur rezerve, zato ga lahko pustimo spati. Izkušnje iz prakse kažejo, da čez 24 ur pogosto nastopi panika: tehtanje, tehtanje podojev, steklenička, nastavki in še kaj. Ravno prepričanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8–10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico. Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti. 3. Prve... preberi več
Nehajte nam lagati o dojenju!

Nehajte nam lagati o dojenju!

Skrbeti za dojenčka je ena največjih, najlepših in včasih tudi najstrašnejših odgovornosti v življenju, predvsem za mamice, ki želijo narediti vse »prav«. Ko smo noseče, nas skrbi predvsem porod. Beremo, raziskujemo, sprašujemo. Dojenje se nam zdi samoumevno – saj je vendar naravno, kajne? Dojenčka damo k prsim in pije mleko ali pač? Sploh pa, to je še daleč, bo že nekako. Nenazadnje so zato v porodnišnicah strokovnjaki, ki mi bodo znali pomagati … Kakšna zmota! Tudi sama sem razmišljala tako in doživela bridka razočaranja. Žal nisem edina. V preteklih 16 letih, odkar sem sama postala mama, se na področju podpore pri dojenju v zdravstvenem sistemu ni kaj dosti spremenilo. Žalostno je, da dojenje mnogokrat ne steče zgolj zaradi pomanjkanja pravih informacij! Poleg tega zaradi nasprotujočih si nasvetov matere nemalokrat sprejemajo odločitve, ki izhajajo iz strahu in običajno niso najboljše ne zanje ne za dojenčke. Dojenje je enostavno?! Nehajte govoriti mladim materam, da je dojenje enostavno. Kaj v življenju, kar je res vredno, pa nam pade kar samo iz neba? Dojenja se naučimo. Več treniramo, bolje gre. Če seveda vemo, kaj pričakovati, kaj je normalno. Dojenje je fiziološko Ja, saj je tudi porod nekaj fiziološkega. Seveda je včasih čisto enostavno – če steče. Žal pa za vse ženske porod in dojenje nista tako preprosta. Glede na podatek, da že v prvih tednih število dojenih otrok strmo pade in je pri 3 mesecih izključno dojena le okoli tretjina dojenčkov, je očitno nekaj narobe. Pri tem nikakor ne gre za nesposobnost mater, temveč pomanjkanje podpore. Propagiranje dojenja, potem pa stekleničko v roke       Za nekatere mamice se dojenje sprevrže v agonijo... preberi več
Dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke

Dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke

V roza oktobru vsepovsod vidimo rožnate pentlje, cvetove in drevesa, ovita v prelepe pletenine, ki opozarjajo na raka na dojki. Dejstvo je, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka, v medijih pa se pojavljajo v glavnem prispevki predvsem o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju te bolezni. Med preventivnimi ukrepi se najpogosteje omenjajo zdrav življenjski slog brez kajenja, zdrava prehrana, redno gibanje, skrb za primerno telesno težo, obvladovanje stresa in samopregledovanje ter odziv na presejalne programe DORA – da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, pa je praviloma zamolčano ali pa omenjeno samo površno, mimogrede.   Žal so in bodo vedno matere, ki so si želele dojiti, a dojenje kljub vsem prizadevanjem ni steklo. Žal so tudi ženske, ki so dojile, vendar so zbolele za rakom na dojki. To mora biti grozno. Ta prispevek ni namenjen zbujanju slabih občutkov. Zdi se mi prav, da podelim nekaj informacij o tem, da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, ki jih v medijih nisem zasledila. Zakaj se (pre)malo govori o dojenju kot preventivi? Če se o dojenju kot pomembnem preventivnem dejavniku pri raku na dojki ne govori zato, da se ženske, ki ne dojijo ali niso dojile, ne bi počutile krive, gre za navadno dvoličnost in nič drugega. Ima kdo slabo vest reči, da kajenje poveča tveganje za raka? Če pa se o dojenju kot preprosti učinkoviti preventivi ne govori iz nevednosti, imamo pa problem, kajne? Kakorkoli, raje si oglejmo nekaj dejstev. Zaskrbljujoče statistike: vsako leto 1.000 novih primerov in okoli 400 smrti V Sloveniji je po podatkih iz Registra raka leta 2015 za rakom na dojki zbolelo 1319 žensk in 8 moških, umrlo pa... preberi več