Dobrodošli na mojem Blogu

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Zadnjič mi je neka mamica posredovala članek o dojenju po prvem letu, ki je bil objavljen v brezplačni reviji o zdravju in na voljo v čakalnici ene od zdravstvenih ustanov. Zanimivo naključje: pod drugim delom članka, ki vsebuje osebna prepričanja o nesprejemljivosti oz. celo škodljivosti »dolgotrajnega« dojenja je bil oglas za nadaljevalno mlečno formulo z enako površino kot je bila površina besedila. Mislim, da je komentar na to temo odveč. Dotaknila pa bi se nekaj trditev, ki kličejo po razmisleku in odzivu. Navajam: Doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko, eden najbolj znanih učencev dr. Ruglja, namreč meni, »da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezane na matere.« Da se dojenje zavleče? V strokovni literaturi o dojenju predolgo dojenje ni opredeljeno – znano je, da je biološka norma dojenja pri človeku 2,5–7 let. Izrazi »dolgo«, »podaljšano« dojenje so poljubni in jih običajno zasledimo v medijih, kjer se polarizirajo mnenja na temo, kako dolgo naj bi se otrok dojil. Kaj je narobe z navezanostjo? Ali ni zaželeno, da je otrok varno navezan na primarnega skrbnika, kar je običajno mama? Dojenje je veliko več kot zgolj materino mleko – čeprav vsaka kapljica šteje ne glede na otrokovo starost. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo. Dojenje malčka je osrečujoče in zadovoljujoče tudi za mamo, ki vidi, da zna zadostiti potrebam svojega otroka. Dojenje med materjo... preberi več
Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Čeprav večina mater v zahodnem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se dojenje malčka enostavno »zgodi«. Tudi pri nas je zakoreninjenih kar nekaj predsodkov in mitov o dojenju malčkov, pa poglejmo nekaj najpogostejših. 1. Otrok naj se doji, dokler je dojenček! Saj nismo v tretjem svetu. Ne bo držalo. Predolgo dojenje ne obstaja. Pri človeku do naravnega odstavljanja pride med 2,5 in 7 leti starosti, ne glede na to, kje na svetu živimo. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Za to se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma zaključi. 2. Kaj, če se nikoli ne bo nehal(a) dojiti? Vas je kdaj skrbelo, da vaš (zdrav) otrok ne bo shodil? Prenehal lulati in kakati v pleničke? Šel v svojo posteljo? Vse to se običajno zgodi, ko je otrok za to razvojno pripravljen, kar ni nujno vedno v skladu s pričakovanji. Vendarle: zaupajte, zgodilo se bo. Dojenje malčka je preprosto. Včasih se otrok odstavi celo prej, kot pričakujemo, kar je za mamico tudi lahko šok. 3. Dojenje po prvem letu je le še crkljanje. Dojenje je več kot le materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja in tolažbe, posebej če je v stiski, bolan, poškodovan, utrujen, prizadet, preplašen, ali pa se znajde v novem okolju. Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, da se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Četudi bi bilo dojenje le crkljanje – kaj ni super, da... preberi več
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

Za mnogo mamic se dojenje že v prvih tednih sprevrže v kopico težav, ki bi jih bilo z nekaj znanja in informacij mogoče preprečiti. Če vemo, kaj pričakovati, lažje odreagiramo, če opazimo, da nekaj ni v redu, in ne izgubljamo časa. Nanizali smo preizkušenih 10 nasvetov o dojenju, ki so bili v pomoč številnim mamicam. 1. Ne glejte na uro. Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo. Dojenje naj ima vedno prednost, saj je razdraženega dojenčka težko pristaviti. 2. Mleko je. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da se novorojenček doji pogosto in po malem. 3. Dojenčka imejte pri sebi. Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) je najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Udobno se namestite in imejte otročička ob ali na sebi, da se bo imel priložnost dojiti. 4. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Če pa kljub pogostemu dojenju še vedno išče, joče, je nezadovoljen ali zelo zaspan, pleničke niso dovolj polulane/pokakane in je tudi pridobivanje teže... preberi več
Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Na srečanjih za mamice z dojenčki se bomo pogovarjali o temah, ki najbolj zanimajo mlade mamice: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje. 

preberi več

Pridobivanje teže pri dojenčku

Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Če dojenček dobro pridobiva težo, matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje. Nepridobivanje teže – eden glavnih razlogov za prekinitev dojenja Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. nepridobivanje teže, in sicer: – ker dojenček dejansko ne pridobiva teže – ker se zdi, da dojenček ne pridobiva teže – ker je prisoten strah pred tem, da otrok ne pridobiva teže. Strah pa ni prisoten le pri starših, temveč tudi pri nekaterih zdravstvenih delavcih z manj znanja in izkušenj na področju dojenja, zato v primeru (včasih zgolj navideznega) nepridobivanja teže pogosto kot edini ukrep predlagajo dodajanje mlečne formule po steklenički, kar lahko privede do prekinitve dojenja. Kaj upoštevamo pri pridobivanju teže? Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Če je pridobivanje teže pod vprašajem, je treba mamicam in dojenčkom nuditi pravočasno strokovno pomoč in jih skrbno spremljati: Najprej je treba izključiti napake pri tehtanju. Uporabljati je treba ustrezne krivulje rasti. Opazovati dojenje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. povečati laktacijo (tvorjenja mleka). Dojenčku pomagamo, da se bo dobro pristavljal in bo po potrebi dohranjevan na načine, ki ne motijo dojenja. Dojenčka je treba skrbno spremljati (pediater, patronažna sestra, svetovalka... preberi več