Dobrodošli na mojem Blogu

Najnovejše in najpomembnejše novice, napotki ter usmeritve.

Podprimo dojenje za zdravje planeta

Podprimo dojenje za zdravje planeta

Letošnji teden dojenja je rdeča nit slogan Podprimo dojenje za zdravje planeta. Naše zdravje se začne že v maternici, prva pomembna prelomnica sta rojstvo in dojenje – kako se rodimo in kaj je tisto prvo, kar pride v naša prebavila, namreč zaznamuje naše zdravje na dolgi rok. Zdravje dojenčkov in mamic ter nenazadnje družin in širše družbe pa je neločljivo povezano z zdravjem našega edinega doma, planeta Zemlje.  Edina hrana in zdravilo brez odpadkov Materino mleko se tvori in pretaka brez kakršnegakoli onesnaženja, nepotrebne embalaže ali odpadkov, medtem ko proizvodnja, promet in priprava mlečnih formul ter stekleničk zahtevajo ogromne količine vode, goriva, stekla, plastike in gume – in ustvarjajo ogromno odpadkov. Spodkopavanje dojenja poleg izgube, ki jo lahko merimo z denarjem, pomeni tudi zapravljanje zdravja mater in otrok, naših zanamcev in neobnovljivih virov ter uničevanje našega planeta. Materino mleko je popolni obnovljivi naravni vir Dojenje je neprecenljiv obnovljivi vir brez ogljičnega odtisa, ki preprečuje druge oblike škode za okolje, npr. v obliki odpadnega materiala in povečanega prebivalstva. Hranjenje z mlečno formulo izčrpava naravne vire in obremenjuje okolje Več umetno hranjenih otrok pomeni več krčenja gozdov, erozije tal, onesnaževanja, podnebnih sprememb in zapravljanja virov. Zaradi hranjenja z mlečo formulo in drugimi nadomestki materinega mleka zavržemo ogromno pločevink, plastične in papirnate embalaže. Vendar ni le problem v mlečni formuli. Za izdelavo stekleničk in cucljev so potrebni plastika, steklo, guma, in silikon – proizvodnja teh materialov pa zahteva veliko virov; končnih izdelkov žal ni mogoče vedno reciklirati. Do onesnaževanja prihaja pri proizvodnji, distribuciji in odstranjevanju. Posebej zaskrbljujoča je proizvodnja plastike, saj je večinoma izdelana iz nafte, ključnega vira, proizvodnja katerega prav tako onesnažuje okolje. Plastika je praktično neuničljiva: tudi... preberi več
Duda da ali ne?

Duda da ali ne?

Duda je tako samoumevni del vsakdanjega življenja z dojenčkom, da smo že pozabili, kaj je bilo prej. Duda ali materine prsi? Je bolje, da je otrok več na prsih ali da mu damo dudo? Kakšne so posledice rutinske uporabe dude? Je sesanje prsta bolj škodljivo od sesanja dude? Kaj moramo vedeti, preden otroku damo dudo? Prvo duda patentirana leta 1900 Ljudje so že v davni preteklosti dojenčkom dajali sesat npr. koruzne storže, kose tkanine, namočene v sladke tekočine ali celo žganje, da so se umirili … Prvo dudo pa je leta 1900 patentiral Christian Meinecke, lekarnar z Manhattna. Umetna bradavica je bila iz gume, obdelana z žveplom, smrdela je po gnilem in ker je bila grde barve, so jo prebarvali z barvo, ki je vsebovala svinec. Prve dude so bile brez obročka, ploščica pa je bila iz slonovine, kosti, aluminija in podobno. V 1970-ih letih so proizvajalci pričeli izdelovati dude z dovolj veliko ploščico, da je otrok ni mogel pogoltniti, vrvice pa so morale biti kratke – da bi preprečili nadaljnje smrti  dojenčkov zaradi zadušitve z dudo ali vrvic, na katere je bila obešena duda … Kasneje so pričeli veljati tudi predpisi glede materialov, iz katerih so dude (npr. brez BPA). »Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo!« pogosto slišimo. To, da je otrok na prsih, ni zaželeno, medtem ko je imeti dudo v ustih neomejeno povsem sprejemljivo? Nekateri žal še vedno zmotno menijo, da bo otrok, ki se »kar naprej« doji, razvajen, izčrpava mamo oziroma se z dojenjem muči. Duda kot uveljavljeni simbol za dojenčka Duda je tako samoumevna, da smo že zdavnaj pozabili, kaj je bilo prej:... preberi več
Otrok ima mamo za dudo?

Otrok ima mamo za dudo?

Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?   Neka bodoča mamica mi je pisala: Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite? V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo. Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo. Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju... preberi več
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah. Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni.  Gospodinjska opravila: – priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik) – čiščenje – pospravljanje – nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM] – pranje – opravki (npr. plačevanje položnic) … [SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]   Skrb za novorojenčka: – dojenje / hranjenje – previjanje – kopanje – nošenje – podiranje kupčka – uspavanje … + Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)? + Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?   Skrb za: – druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti) – druge odvisne osebe – hišne ljubljenčke – domače živali – biznis (npr. s.p. – nadomeščanje) …   Skrb za mamico: Počitek! Kaj jo veseli, napolni z energijo? Kaj umirja? Kako negovati sebe? Na koga izven družine se lahko obrne v stiski? Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden] …   Skrb za partnerstvo: Kaj vaju povezuje kot par? Kaj so vajine starševske vrednote? Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete? Kako negujeta partnerstvo? Kako bosta našla čas zase? …   Podporna mreža: – drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori) – stari starši – sorodniki – prijatelji – sosedje – dula – svetovalka za dojenje (www.dojenje.net,... preberi več