Duda da ali ne?

Duda da ali ne?

Duda je tako samoumevni del vsakdanjega življenja z dojenčkom, da smo že pozabili, kaj je bilo prej. Duda ali materine prsi? Je bolje, da je otrok več na prsih ali da mu damo dudo? Kakšne so posledice rutinske uporabe dude? Je sesanje prsta bolj škodljivo od sesanja dude? Kaj moramo vedeti, preden otroku damo dudo? Prvo duda patentirana leta 1900 Ljudje so že v davni preteklosti dojenčkom dajali sesat npr. koruzne storže, kose tkanine, namočene v sladke tekočine ali celo žganje, da so se umirili … Prvo dudo pa je leta 1900 patentiral Christian Meinecke, lekarnar z Manhattna. Umetna bradavica je bila iz gume, obdelana z žveplom, smrdela je po gnilem in ker je bila grde barve, so jo prebarvali z barvo, ki je vsebovala svinec. Prve dude so bile brez obročka, ploščica pa je bila iz slonovine, kosti, aluminija in podobno. V 1970-ih letih so proizvajalci pričeli izdelovati dude z dovolj veliko ploščico, da je otrok ni mogel pogoltniti, vrvice pa so morale biti kratke – da bi preprečili nadaljnje smrti  dojenčkov zaradi zadušitve z dudo ali vrvic, na katere je bila obešena duda … Kasneje so pričeli veljati tudi predpisi glede materialov, iz katerih so dude (npr. brez BPA). »Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo!« pogosto slišimo. To, da je otrok na prsih, ni zaželeno, medtem ko je imeti dudo v ustih neomejeno povsem sprejemljivo? Nekateri žal še vedno zmotno menijo, da bo otrok, ki se »kar naprej« doji, razvajen, izčrpava mamo oziroma se z dojenjem muči. Duda kot uveljavljeni simbol za dojenčka Duda je tako samoumevna, da smo že zdavnaj pozabili, kaj je bilo prej:...
Otrok ima mamo za dudo?

Otrok ima mamo za dudo?

Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?   Neka bodoča mamica mi je pisala: Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite? V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo. Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo. Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju...
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah. Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni.  Gospodinjska opravila: – priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik) – čiščenje – pospravljanje – nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM] – pranje – opravki (npr. plačevanje položnic) … [SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]   Skrb za novorojenčka: – dojenje / hranjenje – previjanje – kopanje – nošenje – podiranje kupčka – uspavanje … + Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)? + Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?   Skrb za: – druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti) – druge odvisne osebe – hišne ljubljenčke – domače živali – biznis (npr. s.p. – nadomeščanje) …   Skrb za mamico: Počitek! Kaj jo veseli, napolni z energijo? Kaj umirja? Kako negovati sebe? Na koga izven družine se lahko obrne v stiski? Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden] …   Skrb za partnerstvo: Kaj vaju povezuje kot par? Kaj so vajine starševske vrednote? Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete? Kako negujeta partnerstvo? Kako bosta našla čas zase? …   Podporna mreža: – drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori) – stari starši – sorodniki – prijatelji – sosedje – dula – svetovalka za dojenje (www.dojenje.net,...
Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.   Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral! Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več. Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane! Na pomoč, moj dojenček ne kaka! Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan [Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!] Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to...
Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Žal se s koronavirusom lahko okuži tudi novorojenček. Kaj poleg znanih ukrepov lahko predvsem v porodnišnici storite sami, da svojega novorojenega otroka zaščitite pred okužbo z virusom SARS-CoV-2?   1. Ne ločujte se od novorojenčka! Poleg koronavirusa so novorojenčki v zdravstvenih ustanovah, predvsem bolnišnicah, lahko izpostavljeni tudi bolnišničnim okužbam. Tveganje se poveča vsakič, ko npr. novorojenčka odpeljejo v drug prostor ali so z njim v stiku drugi ljudje. Poleg tega rooming-in ali sobivanje ne pomeni, da dojenčka po tem, ko ste po porodu izvajali kožni stik, zavitega v “štručko” odložite v posteljico in čakate, kdaj se bo dojil ali pa da vam osebje da navodila. Pravo sobivanje pomeni čim več kožnega stika tudi prve dni in tedne po porodu. Zelo priporočljivo je, da imate novorojenčka čim več tik ob sebi, da se bo lahko čim pogosteje dojil. Vsaka kapljica mleka šteje. Po možnosti sami skrbite za otročička (sami ga previjajte in preoblačite), da se ga osebje čim manj dotika. Bodite pozorni na higieno rok osebja – zaradi stresnih okoliščin, pomanjkanja časa ipd. se lahko zgodi, da se na ustrezno umivanje ali razkuževanje rok nehote pozabi. Kaj pa dajanje dojenčka na “štacijo” čez noč, da bi si odpočili? Le v skrajni sili, če res ne gre drugače. Čez dan vsako minuto izkoristite za počitek, dojenček naj bo z vami tudi ponoči – po eni strani je ločitev od vas zanj izredno stresna, stres pa negativno vpliva na naš imunski sistem, po drugi strani pa tvegate, da bo dobil dodatek mlečne formule po steklenički, kar spodkopava dojenje in že ena sama steklenička spremeni črevesno mikrobioto za več tednov izključnega dojenja. Neugodne...

Koronavirus in dojenje – nadaljujte z dojenjem

Koronavirus (2019-nCoV; COVID-19) se je pojavil tudi pri nas in pojavljajo se vprašanja, kako ravnati, če se doječa mati okuži ali zboli za koronavirusom. Ali je treba pri koronavirusu dojenje prekiniti? Matere in dojenčki so nenehno skupaj Matere in dojenčki so večinoma skupaj, zato so skupaj izpostavljeni istim virusom in drugim povzročiteljem bolezni. Koronavirus se prenaša ne le kapljično, torej z neposrednim stikom s kapljicami okužene osebe, ki kašlja in kiha, in z dotikom površin, onesnaženih z virusom, temveč tudi po zraku. Informacije o tem, kako dolgo, virus preživi na površinah in v zraku, so različne. Materino mleko se sproti prilagaja  Od okužbe do pojava simptomov običajno mine nekaj časa. Okužena ali obolela oseba je bila virusu že izpostavljena, zato je dojenje za otroka izjemnega pomena, saj materino telo že tvori in z materinim mlekom otroku daje protitelesa in druge zaščitne snovi. Sicer koronavirus v materinem mleku ni bil zaznan. Nadaljujte z dojenjem in ostanite skupaj z dojenčkom. Ni razloga, da bi ločevali dojenčke od mater ali prekinili dojenje – ravno nasprotno, priporočljivo je čim več dojenja. Če doječa mati ali kdo od družinskih članov zboli, naj mati ne prekinja dojenja. Prekinitev dojenja lahko povzroči več težav: veliko čustveno travmo za dojenega dojenčka ali malčka zmanjšanje količine mleka, saj črpanje ni enako dojenje pri poskusu ponovne vzpostavitve dojenja otrok zaradi stresa in hranjenja po steklenički lahko začne zavračati dojenje v materinem mleku se zaradi odsotnosti dojenja zmanjša količina zaščitnih snovi in sestava materinega mleka ne sledi več otrokovim potrebam, saj črpanje ni enako dojenje večje tveganje, da bo otrok zbolel, saj ne uživa več zaščite, ki je je deležen pri...