Če je mleka premalo – spletno srečanje za mamice

Se je vredno truditi? Ali z dojenjem mučimo dojenčka? Je na izbiro le dojenje ali steklenička ali pa obstaja druga pot? Poglobili se bomo v razloge za pomanjkanje mleka, nanizali praktične nasvete, kako povečati količino mleka; kako dodajati, če je treba; kako črpati, da bomo porabili manj časa in načrpali več mleka; lotili pa se bomo tudi mitov o pomanjkanju mleka. Dobrodošli! Število mest je omejeno. Pridružite se lahko do zapolnitve mest. Povezava: https://us02web.zoom.us/j/86855316064?pwd=am80TFpCc09Md3l0QndEclRtVVdWZz09 Meeting ID: 868 5531 6064 Geslo (Passcode): mleko Srečanja je brezplačno. Z udeležbo se zavezujete k: – spoštljivi komunikaciji – vključeni kameri in mikrofonu – upoštevanju navodil voditeljice. Se vidimo v...
20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na živce

20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na živce

Ko gre za dojenje, ima seveda skoraj vsakdo svoje mnenje. Tako kot večina staršev pa so tudi doječe mamice pogosto deležne kakšnega komentarja ali nasveta – čeprav zanj niso prosile. Kateri komentarji oziroma miti o dojenju jim gredo najbolj na živce? * A spet/še kar dojiš? Imaš dovolj mleka? In kasneje: Pa še imaš mleko? Kolikokrat pa dojiš? In seveda, logično nadaljevanje: Koliko časa na vsaki strani? Pa si prepričana, da dobi dovolj? In potem tisto o prednjem in zadnjem mleku: Si prepričana, da na vsaki strani dojiš dovolj dolgo, da dobi tudi tisto mastno, bolj kalorično zadnje mleko? Kako pa veš, koliko popije? Ne bi za vsak slučaj dala še malo po steklenički? Te nič ne boli, ko kar naprej dojiš? Pa lahko to ješ/piješ, če dojiš? Daj stekleničko, da boš lahko kam šla! Te nič ne skrbi, da se ti bodo zaradi dojenja povesile prsi? Če je stalno na prsih, se bo razvadil(a). Najbolje, da ukineš nočno dojenje, pa bo spal(a). Zvečer daj stekleničko ali kaj gostega, da bo dlje časa mir. Joj, kako je suhcen(a)! Da ni tvoje mleko preveč vodeno?! Joj, kako je zalit(a)! Raje mu/ji daj dudo, da se ne bo prenajedal(a). Ne dovoli, da te ima za dudo! Kaj ni že čas, da poleg tvojega mleka dobi še kaj drugega? Kako dolgo pa misliš (še) dojiti? A ni že prevelik(a)? No, sama nisem dojila, pa so moji otroci čisto v redu. Ali pa: Tudi ti si bila dojena samo 3 mesece, pa si vseeno čisto v redu.   Vabljeni  k poslušanju podcasta s komentarji: https://www.rumina.si/wp-content/uploads/2020/10/2020_10_07-podcast-20-stvari-ki-gredo-doječim-mamam-na-živce-online-audio-converter.com_.mp3 * Sem še kaj pozabila? Piši...
Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Obdobje nosečnosti, poroda in življenja z dojenčkom je verjetno najranljivejše obdobje v življenju ženske, para, družine – polno sprememb, iskanja, rasti, veselja, navdušenja, pa tudi hudih stisk in preizkušenj, v katerih se mnoge mamice znajdejo same, čeprav niso edine. Psihoterapevtka Vita Rozman, ki je tudi sama mamica, pravi, da je materinstvo največja sprememba v življenju. Dodaja, da na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic – vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko in ženska naj jih ne zanemarja … Vas zanima, kaj zanimivega in spodbudnega je še povedala? Vabljeni k branju! Draga Vita, kdo si in kaj počneš? Sem psihoterapevtka, pomagam ljudem pri povečevanju kvalitete življenja ter v življenjskih stiskah, ki jih sami ne znajo ali ne zmorejo razreševat. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami sodelujem z ljudmi pri odkrivanju potencialov, ki jih nosi vsak od nas v sebi in možnostih njihovega udejanjanja. Človek potrebuje vzpodbudo, negovanje, zaupanje, da potenciale lahko začuti v sebi in jih tudi živi v svojem življenju. Kaj je tvoj veliki ZAKAJ? Zakaj počneš, kar počneš? Ljudje so me zanimali že kot majhno deklico. Rada sem opazovala njihovo obnašanje, reakcije, občutja, ki sem jih prepoznavala na njihovih obrazih in telesih. Razmišljala sem o teh vtisih, o očetu, mami ter drugih sorodnikih. Pa si že od nekdaj sanjala, da boš postala psihoterapevtka? Kdaj si prvič začutila ta klic? Kdo ali kaj te je pripeljalo na to pot? Psihoterapevtka sem, ker me delo z ljudmi od vsega, kar počnem, najbolj zanima. Rada raziskujem skupaj z ljudmi, se učim, izpopolnjujem. Vem, da lahko ljudem pomagam in skupaj z njimi delam dobre stvari. V času študija socialnega...
Zdravje planeta se prične z zdravjem človeka – roza oktober je tu

Zdravje planeta se prične z zdravjem človeka – roza oktober je tu

Tako kot mati Zemlja smo tudi matere vir življenja. In zdravje planeta se začne z zdravjem žensk, mater. V roza oktobru vsepovsod vidimo rožnate pletenine, ki ovijajo drevesa in opozarjajo na raka na dojki. Pa je to dovolj? Da govorimo o boju? Ali ne bi raje govorili o ljubezni? Do žensk, do mamic, do naših zanamcev, do naše matere Zemlje? Ali ne bi bilo lepo, če bi bili lahko prav vsi otroci dojeni ali pa vsaj hranjeni z materinim mlekom? Da bi bile vse mamice deležne ljubeče podpore in spremstva ob in po porodu? Ali ne bi bilo lepo, če bi nas kot deklice vzgajali v duhu spoštovanja in ljubezni do sebe? Da bi se znale negovati, ceniti, bi se zavedale lastne vrednosti že zato, ker smo? Da bi bilo že enkrat konec cankarjanskega samožrtvovanja in brezmejnega razdajanja? Prezrto dojenje V roza oktobru se v medijih pojavljajo v glavnem prispevki o boju proti raku, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju te bolezni. Med preventivnimi ukrepi se najpogosteje omenjajo zdrav življenjski slog brez kajenja, zdrava prehrana, redno gibanje, skrb za primerno telesno težo, obvladovanje stresa in samopregledovanje ter odziv na presejalne programe DORA – da dojenje zmanjšuje tveganje za raka dojke, pa je praviloma zamolčano ali pa omenjeno samo površno, mimogrede. Kaj pa matere, ki ne dojijo? Žal so in bodo vedno matere, ki so si želele dojiti, a dojenje kljub vsem prizadevanjem ni steklo. Žal so tudi ženske, ki so dojile, vendar so zbolele za rakom na dojki. To mora biti grozno. Ta prispevek ni namenjen zbujanju slabih občutkov. Zdi se mi prav, da podelim nekaj informacij o tem, da dojenje zmanjšuje tveganje...
Podprimo dojenje za zdravje planeta

Podprimo dojenje za zdravje planeta

Letošnji teden dojenja je rdeča nit slogan Podprimo dojenje za zdravje planeta. Naše zdravje se začne že v maternici, prva pomembna prelomnica sta rojstvo in dojenje – kako se rodimo in kaj je tisto prvo, kar pride v naša prebavila, namreč zaznamuje naše zdravje na dolgi rok. Zdravje dojenčkov in mamic ter nenazadnje družin in širše družbe pa je neločljivo povezano z zdravjem našega edinega doma, planeta Zemlje.  Edina hrana in zdravilo brez odpadkov Materino mleko se tvori in pretaka brez kakršnegakoli onesnaženja, nepotrebne embalaže ali odpadkov, medtem ko proizvodnja, promet in priprava mlečnih formul ter stekleničk zahtevajo ogromne količine vode, goriva, stekla, plastike in gume – in ustvarjajo ogromno odpadkov. Spodkopavanje dojenja poleg izgube, ki jo lahko merimo z denarjem, pomeni tudi zapravljanje zdravja mater in otrok, naših zanamcev in neobnovljivih virov ter uničevanje našega planeta. Materino mleko je popolni obnovljivi naravni vir Dojenje je neprecenljiv obnovljivi vir brez ogljičnega odtisa, ki preprečuje druge oblike škode za okolje, npr. v obliki odpadnega materiala in povečanega prebivalstva. Hranjenje z mlečno formulo izčrpava naravne vire in obremenjuje okolje Več umetno hranjenih otrok pomeni več krčenja gozdov, erozije tal, onesnaževanja, podnebnih sprememb in zapravljanja virov. Zaradi hranjenja z mlečo formulo in drugimi nadomestki materinega mleka zavržemo ogromno pločevink, plastične in papirnate embalaže. Vendar ni le problem v mlečni formuli. Za izdelavo stekleničk in cucljev so potrebni plastika, steklo, guma, in silikon – proizvodnja teh materialov pa zahteva veliko virov; končnih izdelkov žal ni mogoče vedno reciklirati. Do onesnaževanja prihaja pri proizvodnji, distribuciji in odstranjevanju. Posebej zaskrbljujoča je proizvodnja plastike, saj je večinoma izdelana iz nafte, ključnega vira, proizvodnja katerega prav tako onesnažuje okolje. Plastika je praktično neuničljiva: tudi...
Naj dojenčku dodajam čaj ali vodo?

Naj dojenčku dodajam čaj ali vodo?

Predvsem v vročih poletnih dneh pogosto sprašujete, ali je treba dojenčku poleti dodajati vodo ali čaj – za vsak slučaj morda samo kakšno žličko? Dojeni otroci v času izključnega dojenja (prvih 6 mesecev) ne glede na letni čas ne potrebujejo dodatne tekočine! Otroka dojite, kadar želijo – prepogosto dojenje ne obstaja. Voda, čaji in sokovi niso potrebni in tudi niso primerni, saj napolnijo otrokov želodček in se potem manj doji. Iz omenjenega razloga je dodajanje vode ali čaja pri dojenih novorojenčkih posebej tvegano! (Tudi če hranite dojenčka z mlečno formulo, je nikakor ne redčite.) Materino mleko vsebuje 88 % vode.  Tako tudi v ekstremni vročini dojenje povsem zadošča, poleg tega pa druge tekočine ne vsebujejo snovi, ki so nujno potrebne za otrokovo rast in razvoj. Kaj pa, če smo pričeli z uvajanjem goste hrane?  Ko otrok pokaže znake, da je pripravljen na gosto hrano (sedi, refleks izplazenja jezička izzveni, sposoben je prijeti hrano in jo nesti v usta, prežvečiti oz. pogoltniti, ne da bi se mu pri tem zaletelo in seči po novem grižljaju), sprva potrebo po tekočini zadovolji z dojenjem. Otroku lahko ponudimo vodo npr. iz majhnega kozarca, skodelice ali šilca za žganje (po požirkih). Pri uvajanju goste hrane dojenja ne omejujemo – torej podojev ne nadomeščamo z drugo hrano ali tekočino. V otrokovem prvem letu je materino mleko osnovna prehrana, gosto hrano v čim bolj naravni obliki pa dodajamo na otrokovo pobudo (http://www.rumina.si/zakaj-ne-hiteti-z-gosto-hrano/). Bo lažje, če otroka navadim na stekleničko?  Ni potrebe, da bi otroku karkoli dajali piti po steklenički, saj celo novorojenčki znajo piti iz kozarčka. Če vas skrbi, da bo otrok tekočino polil, v skodelico...