Teden dojenja 2019: Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje

Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje je slogan letošnjega tedna dojenja, ki ga obeležujemo prvi teden avgusta oz. oktobra. Kot med drugim navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bi mamice »potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom.« Kaj pomeni opolnomočiti [ang. to empower]? Z znanjem in razumevanjem (o)krepiti človekovo moč in samozavest, da bo lažje (kritično) sprejemal odločitve in uveljavljal pravice – npr. na področju zdravja. Ko gre za dojenje, starši ogromno odločitev sprejmejo preprosto zato, ker so povsem prestrašeni! Bojijo se, da bodo škodovali otroku. Dvomijo, da bodo zmogli, znali … Težko govorimo o opolnomočenju, ko pa so nekatere matere že v porodnišnici izpostavljene ustrahovanju, npr. s kontrolnim tehtanjem, vsiljevanju dodatka (v nečloveških količinah, nemalokrat zgolj “za vsak slučaj”), nastavkov, češ da imajo nenormalne bradavice, ali grožnjam, da ne bodo smele domov. Koliko mamic je prepričanih, da imajo lenega dojenčka … Ali pa, da nimajo dovolj mleka … Ali pa, da njihovo mleko ni dovolj hranljivo … Le katera skrbna mamica bi pustila otroka lačnega? Idealno bi bilo, da bi bile vse mamice deležne poenotenih nasvetov o dojenju, ne glede na to, na katerega zdravstvenega delavca bi naletele. Da bi bilo dojenje v zdravstvenih ustanovah prepoznano kot ena od nalog in bi bilo na voljo dovolj strokovnjakov in časa za svetovanje –...

Je uživanje placente v kapsulah varno?

Tudi pri nas je uživanje posteljice v obliki kapsul postalo moderno, za nekatere matere celo statusni simbol. Gre res za tisočletja staro tradicijo ali zgolj modno muho, ki nekaterim nudi možnost dodatnega zaslužka in občutek, da novopečena mamica prejme nekaj oprijemljivega? Zaupaj si? Zanimivo je, da nosečnicam in mladim materam po eni strani pravijo, naj zaupajo vase in modrost svojega telesa, po drugi strani pa osebe, ki naj bi podpirale fiziološki porod in čim lepši prehod v materinstvo, pogosto svetujejo jemanje placente v kapsulah. Kaj to pomeni? Da nas je narava sicer ustvarila za rojevanje, ampak bi bilo vseeno fino še kaj vzeti? Osebno se mi med drugim zdi sporno, da se kapsule priporoča kot povsem naravne, čeprav je jasno, da brez ustrezne predelave placente ne bi bilo mogoče shraniti v kapsulah. Zakaj? Med najpogostejšimi razlogi, zakaj se nekatere matere odločijo za enkapsulacijo in jemanje placente, so pogosta napačna prepričanja, da naj bi uživanje placente v kapsulah preprečevalo poporodno depresijo, izboljševalo počutje, povečalo količino mleka in zaloge železa pri materi itd. Strokovnjaki za dojenje jemanje kapsul placente odsvetujejo Leta 2015, ko sem obiskala Mednarodni center za dojenje (International Breastfeeding Centre) v Torontu v Kanadi, je bilo eno od rutinskih vprašanj za doječe mamice v posvetovalnici prav uživanje kapsul placente, kar zaradi negativnega vpliva na tvorjenje ustrezne količine mleka že leta odsvetujejo. Do podobnih spoznanj prihajajo tudi kolegice iz drugih držav. Pamet v roke! Že res, da samice sesalcev po porodu posteljico požrejo. Po izkušnjah nekaterih žensk zaužitje majhnega koščka sveže posteljice kmalu po porodu pospeši okrevanje po porodu. Kakorkoli – to nikakor ni enako kot uživanje predelane placente v...

Ali materino mleko po določeni starosti otroka res nima več vrednosti?

V Sloveniji je zakoreninjeno prepričanje, da materino mleko po določeni starosti otroka nima več vrednosti – mnogi menijo, da po 12 mesecih. To ne drži. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka ščitijo pred boleznimi. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja. Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico otrokovih potreb po cinku. Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem bolje. Pomembna sestavina dojenja je tudi čustvena stabilnost, ki je je deležen otrok, saj dojenje otroka umirja. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se zmanjšujejo tudi druga tveganja, npr. debelost in druge bolezni. Dojenje je več kot zgolj samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo...

So dojeni malčki bolj odvisni od matere?

Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere. Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Judovska Tora, muslimanski Koran in Svetovna zdravstvena organizacija priporočajo vsaj dve leti dojenja, začenši s 6 meseci izključnega dojenja. Raziskave so pokazale, da je biološko normalno trajanje dojenja 6–7 let. Pri tej starosti namreč naravna potreba po sesanju izzveni, človekov imunski sistem dozori, mlečne zobe pa začnejo nadomeščati stalni. Upoštevajoč življenjsko dobo in druge dejavnike se vsi sesalci dojijo 6 do 7 človeških let. Seveda pa se v t.i. razvitem svetu kulturne norme lahko močno razlikujejo od bioloških. Normalna potreba po dojenju je torej prisotna več let in otroci potrebujejo nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete (http://www.rumina.si/wp-content/uploads/2014/09/Predolgo-dojenje1.pdf) je razvidno, da je v Sloveniji ta meja pri 12 mesecih. Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni, da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12...

Ninice, dude in stekleničke – jih otrok res potrebuje?

Pogosto slišimo ali beremo, naj otroku damo ninico, dudo ali stekleničko, da se bo lažje umiril, potolažil. Ker so v naši kulturi nadomestki za mamo tako zakoreninjeni in splošno sprejeti, se najbrž bolj malokrat vprašamo, zakaj. Zakaj otrok potrebuje ninico, če sploh? Če je namen tolažba – to pomeni, da je otrok žalosten, nesrečen, nezadovoljen, kajne? In zakaj bi bil dojenček žalosten, nesrečen, nezadovoljen? Običajno zato, ker se ne počuti dobro, ko je odložen, ker ne zmore biti sam, ker za normalen razvoj tako zelo potrebuje dotik, toplino, bližino in občutek varnosti. Ker je materino telo dojenčkovo naravno okolje. Večina dojenčkov je najsrečnejših in najbolj zadovoljnih prav v maminem naročju. Na srečo danes vedno več staršev ve, da so otrokove biološke potrebe pogosto drugačne od družbenih pričakovanj in se požvižgajo na strokovno popolnoma neosnovane pripombe, kot so, da je/bo otrok razvajen, da ne bo samostojen, da ga ovirajo pri razvoju ipd. (http://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/) Številni otroci nimajo nobenega od nadomestkov za mamico, pa jim gre odlično! Ti otroci najbrž ne bodo prav dobri potrošniki, ker poznajo »pravo« stvar, »pravi« občutek varne navezanosti na primarnega roditelja, kar je običajno mama – zato se ne bodo zadovoljili s cenenimi nadomestki in se jim ni treba zatekati k sesanju roba odejice ali dude in stiskanju plišaste igračke, medtem ko ima mama “pomembnejše” delo. Vsi želimo le najboljše za svoje najmlajše, kajne? S tem se gotovo vsi strinjamo. Vprašanje pa je, kaj smo pripravljeni za to storiti. Včasih je zelo naporno biti mama: ni dopusta, ni premora, mladiček nas nenehno potrebuje, ponoči in podnevi, kar nas (sploh če nimamo podpore in smo cele dneve same), lahko...
Doji le vsak drugi dan po 5–10 minut

Doji le vsak drugi dan po 5–10 minut

Ko gre za sesalce, me posebej zanima, kako skrbijo za svoje mladičke … V Naravoslovnem muzeju na Dunaju sem izvedela, da tale ljubka živalca tupaja živi v deževnih gozdovih Indokine, Malezije in Indonezije. Spada med sesalce in na zanimiv način skrbi za mlade. Skoti 1–3 mladiče, ki so pri 4 tednih že samostojni in zapustijo gnezdo. V tem mesecu dni jim mati posveti zgolj pribl. 1,5 h časa. Materino mleko vsebuje toliko maščobe in beljakovin, da jih mama doji le vsak drugi dan, in to samo po 5–10 minut. Nič pa ni pisalo, na kateri strani, haha...