Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje je naravno, vendar se zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti. Preberite, kaj moramo vedeti, kaj je priporočljivo storiti in čemu se je pametno izogniti. Z vas sem zbrala 10 najpogostejših napak pri dojenju v prvih 24 urah. 1. Dojenček je utrujen od poroda, zato naj bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bosta bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Povijanje v štručko duši dojenčkovo komunikacijo, dlje spi, namesto da bi se dojil, lahko pa se tudi pregreje. 2. Novorojenček ima za 24 ur rezerve, zato ga lahko pustimo spati. Izkušnje iz prakse kažejo, da čez 24 ur pogosto nastopi panika: tehtanje, tehtanje podojev, steklenička, nastavki in še kaj. Ravno prepričanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8–10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico. Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti. 3. Prve...
Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Z oktobrom 2019 se v knjižnici ATL Radovljica pričnejo srečanja za mamice z dojenčki. Rdeča nit srečanj za mamice z dojenčki so teme, ki mamice najbolj zanimajo: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje, pridružile pa se nam bodo tudi zanimive gostje. Najlepše pa je, da se na naših srečanjih med mamicami stkejo mnoga znanstva, ki prerastejo v prava prijateljstva. Brezplačna srečanja za mamice z dojenčki bodo vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 10.00–11.30. 2.10.2019     Dojenje: rešitve najpogostejših težav 16.10.2019   Spanje in uspavanje dojenčka 6.11.2019      Dojenčkov jok 20.11.2019   Nošenje dojenčka v nosilki 4.12.2019     Poporodna depresija in druge stiske 18.12.2019   Uvajanje goste hrane: pri 4 ali 6 mesecih? 8.1.2020      Priprave na porod in dojenje 22.1.2020   Do kdaj dojiti? 5.2.2020     Prva pomoč doma 19.2.2020   Bo moj otrok razvajen? 4.3.2020     Dojenje ni steklo: kako preboleti boleče izkušnje? 18.3.2020   Sorojenci in prihod dojenčka 8.4.2020     Materinstvo in partnerstvo 22.4.2020   Dojenje v nosečnosti, tandemsko dojenje 6.5.2020     Kako poskrbeti zase ob dojenčku 20.5.2020  Če je mleka premalo … 3.6.2020     Odstavljanje in uvajanje v vrtec 17.6.2020   Prvi grižljaji: kašice ali z roko (BLW)? 1.8.2020   Srečanje ob tednu dojenja (otroško igrišče v športnem parku Radovljica) Toplo vabljeni, da naša srečanja za mamice z dojenčki soustvarite tudi partnerji, bodoči in stari starši ter vsi, ki sodelujete...

Teden dojenja 2019: Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje

Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje je slogan letošnjega tedna dojenja, ki ga obeležujemo prvi teden avgusta oz. oktobra. Kot med drugim navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), bi mamice »potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom.« Kaj pomeni opolnomočiti [ang. to empower]? Z znanjem in razumevanjem (o)krepiti človekovo moč in samozavest, da bo lažje (kritično) sprejemal odločitve in uveljavljal pravice – npr. na področju zdravja. Ko gre za dojenje, starši ogromno odločitev sprejmejo preprosto zato, ker so povsem prestrašeni! Bojijo se, da bodo škodovali otroku. Dvomijo, da bodo zmogli, znali … Težko govorimo o opolnomočenju, ko pa so nekatere matere že v porodnišnici izpostavljene ustrahovanju, npr. s kontrolnim tehtanjem, vsiljevanju dodatka (v nečloveških količinah, nemalokrat zgolj “za vsak slučaj”), nastavkov, češ da imajo nenormalne bradavice, ali grožnjam, da ne bodo smele domov. Koliko mamic je prepričanih, da imajo lenega dojenčka … Ali pa, da nimajo dovolj mleka … Ali pa, da njihovo mleko ni dovolj hranljivo … Le katera skrbna mamica bi pustila otroka lačnega? Idealno bi bilo, da bi bile vse mamice deležne poenotenih nasvetov o dojenju, ne glede na to, na katerega zdravstvenega delavca bi naletele. Da bi bilo dojenje v zdravstvenih ustanovah prepoznano kot ena od nalog in bi bilo na voljo dovolj strokovnjakov in časa za svetovanje –...

Matere bi morale zaslužiti vsaj 3.200 evrov

V nekaterih državah materinski dan praznujejo drugo nedeljo v maju. Tako je tudi v Avstriji, kjer je Kleine Zeitung ob bližnjem materinskem dnevu objavil zanimiv prispevek o tem, ali naj bi bile matere za svoje delo plačane. Dobrih 69 odstotkov Avstrijcev meni, da bi morale biti matere za svoje delo plačane. S to izjavo se strinja kar 70 odstotkov moških, le slabih 12 odstotkov jih meni, da materam za njihovo oskrbo ne pripada niti cent. Po ocenah bi glede na naloge, ki jih matere opravljajo, moral njihov mesečni dohodek znašati vsaj 3.200 evrov. V zahvalo za 364 dni Na materinski dan v mnogih družinah otroci materam pripravijo zajtrk ali jo peljejo jest ven – v zahvalo za preostalih 364 dni, ko jim one pripravljajo najljubše jedi, jih prevažajo naokrog, pomagajo pri nalogah in obveznostih, skrbijo da so siti, čisti in spočiti, obenem pa so matere tudi vsestranske svetovalke in tolažnice, močna in zanesljiva rama, na katero se lahko naslonijo, služkinje, čistilke, inštruktorice in še kaj. Na avstrijskem portalu ProntoPro.at so izračunali, koliko bi matere dejansko morale zaslužiti, da bi bile vsaj delno nagrajene za svoje, sicer neprecenljive dejavnosti: minimalna plača bi torej morala znašati okoli 3.200 evrov mesečno. Kako so prišli do izračuna? Pri izračunu “minimalne plače” so bile vse dejavnosti mater ovrednotene na osnovi trenutnih povprečnih urnih postavk poklicnih izvajalcev storitev. Dnevna skrb za otroke je gotovo ena najbolj zahtevnih in odgovornih nalog. Matere vsak dan poskrbijo za topel obrok in spravljajo v red družinski kaos. Profesionalni kuharji stanejo približno 75 evrov na uro, čistilno osebje pa približno 12 evrov na uro. Če mati poskrbi le pet obrokov...

Dojenje, nedojenje in tveganja za zdravje matere in otroka

Tudi v razvitih državah se zdravje mater, ki ne dojijo, in otrok, ki so hranjeni z mlečno formulo, bistveno razlikuje od zdravja doječih mater in dojenih otrok. Če dojenček ni dojen … Pri dojenčkih je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo nalezljivih bolezni, vključno z vnetjem srednjega ušesa, gastroenteritisom in pljučnico, pa tudi s povečanim tveganjem otroške debelosti, sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2, levkemije in sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS). Nedonošenčki, ki ne dobivajo materinega mleka, so izpostavljenih večjemu tveganju za nekrotizirajoči enterokolitis (Stuebe, 2009). Trajanje dojenja je pomembno povezano z zmanjšanim zanemarjanjem in spolno zlorabo otrok (Kremer, 2018). Če mati ne doji … Pri materah je nedojenje povezano s povečano pojavnostjo predmenopavznega raka na dojki, raka jajčnikov, ohranitve gestacijske telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2 in presnovnega sindroma (Stuebe, 2009) ter povečanim tveganjem za poporodne krvavitve, srčne bolezni in poporodno depresijo (Chowdhury et al., 2015). Po ocenah bi izboljšanje deleža dojenja lahko preprečilo dodatnih 20.000 maternalnih smrti letno zaradi raka na dojki (Victora et al., 2016). Človekove pravice in dojenje Zaradi nedojenja se povečujejo tudi izdatki za zdravstveno varstvo (Bartick, 2017), dojenje pa je tudi otrokova in materina človekova pravica. Otroci imajo pravico do življenja, preživetja in razvoja ter do najvišjega dosegljivega standarda zdravja, katerega dojenje je sestavni del. Ženske imajo pravico do točnih, nepristranskih informacij, potrebnih za ozaveščeno izbiro glede dojenja. Prav tako imajo pravico do kakovostnih zdravstvenih storitev (SZO, 2017). Dojenje je torej eden najučinkovitejših načinov za zaščito zdravja mater in otrok ter spodbujanje zdrave rasti in optimalnega razvoja v zgodnjem otroštvu. Opolnomočenje žensk in omogočanje ženskam, da dojijo, bi moralo biti v središču prizadevanj...

Poporodna depresija in dojenje

Poporodna depresija prizadene okoli 20 % slovenskih mamic. Mnogo jih ne ve, kaj je poporodna depresija, kaj se z njimi dogaja oz. ne vedo, da obstaja pomoč. Če ste v dilemi, je veliko informacij o poporodni depresiji na voljo na spletu ali se obrnite na svojega zdravnika, ginekologa, porodnišnico … Poiskati pomoč ni biti šibka, temveč pogumno dejanje. Vsaka mamica si zasluži podporo in pomoč. Več poporodne depresije je pri mamicah, ki ne dojijo. Pri materah, ki so načrtovale, da bodo dojile in dojijo, je tveganje za poporodno depresijo manjše. Podpora pri dojenju je zato pomembna, saj je – dojenje spretnost, ki se je naučimo – danes ni prenosa znanja, veščin iz roda v rod – pri nekaterih mamicah in dojenčkih dojenje steče spontano, pri nekaterih pa ne, sploh če je bil porod medikaliziran (npr. pospeševanje poroda, protibolečinska sredstva, narekovano dihanje in potiskanje itd.). Večino težav pri dojenju je s pravimi informacijami in podporo mogoče preprečiti. Pripravite se na porod oz. dojenje. Vredno je. Stres, samota in preobremenjenost. Stiske mamic so pogosto velike tudi zato, ker so po prihodu iz porodnišnice oz. po zaključku očetovskega dopusta izolirane – cele dneve in noči same skrbijo za dojenčka, zase, ostale otroke, gospodinjstvo, nekatere samozaposlene mamice pa si niti v času porodniške ne morejo privoščiti, da bi povsem izpregle … Četudi dojenje lepo steče, je vendarle breme skrbi za dojenčka za enega samega človeka pretežko. Če pa je bil porod težak ali se je kaj zakompliciralo, morda dojenje ni steklo, potem je materina stiska samo še hujša. Če mamica želi dojiti in ji ne uspe, se tveganje za poporodno depresijo podvoji. Podporo...