Masaža dojenčka – prednosti za dojenčka in starše 

Masaža dojenčka – prednosti za dojenčka in starše 

Masaža dojenčka je v nekaterih kulturah že na stotine let del tradicionalne skrbi za dojenčka. Tudi pri nas se vedno več staršev zaveda, da je masaža dojenčka veliko več kot zgolj niz mehanskih gibov. Ljubeč dotik omogoča spoštljivo interakcijo z dojenčkom, spodbuja dojenčkov telesni in duševni razvoj ter krepi vez med dojenčkom in staršem. * Ljubeč dotik je blagodejen Koža je naš največji organ in se kot prvo čutilo razvije že v maternici. Obenem je koža edino čutilo, brez katerega ne moremo živeti. Dojenčke najbolj umiri bližina, občutek varnosti, zato je poleg kožnega stika masaža odlična priložnost za navezovanje in druge pozitivne učinke. Pri masaži se učimo brati dojenčkove signale in izboljšamo komunikacijo. Obenem je interakcija z zadovoljnim dojenčkom izredno nagrajujoča tudi za starše. Z ljubečim in spoštljivim dotikom dojenčku sporočamo, da ga spoštujemo in imamo radi ter mu dajemo občutek varnosti. Mirni in zadovoljni dojenčki so dlje budni in mirni, kar je čas, ko se največ naučijo. Z masažo se vedno znova povežemo z otrokom in z njim preživljamo kakovosten čas. Ste vedeli, da je oksitocin nalezljiv? Masaža spodbuja izločanje hormona ljubezni oksitocina, ki je nalezljiv. Pri masaži poleg dojenčka zato uživa tudi starš, ki dojenčka masira. Tudi pri nas se vedno več očetov se zaveda pomena zgodnje vključenosti v skrb za otroka. Raziskave so pokazale, da močna vez med očetom in dojenčkom prispeva k večjemu zadovoljstvu v partnerstvu (predvsem pri očetih) ter boljšemu kognitivnemu, telesnemu in čustvenemu razvoju otroka. Seveda pa je masaža tudi eden od nepozabno lepih načinov preživljanja skupnih trenutkov. Masaža torej tudi pri starših zmanjšuje stres, tveganje za poporodno depresijo, izboljšuje spanje in laktacijo,...
20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na živce

20 pripomb o dojenju, ki gredo mamicam najbolj na živce

Ko gre za dojenje, ima seveda skoraj vsakdo svoje mnenje. Tako kot večina staršev pa so tudi doječe mamice pogosto deležne kakšnega komentarja ali nasveta – čeprav zanj niso prosile. Kateri komentarji oziroma miti o dojenju jim gredo najbolj na živce? * A spet/še kar dojiš? Imaš dovolj mleka? In kasneje: Pa še imaš mleko? Kolikokrat pa dojiš? In seveda, logično nadaljevanje: Koliko časa na vsaki strani? Pa si prepričana, da dobi dovolj? In potem tisto o prednjem in zadnjem mleku: Si prepričana, da na vsaki strani dojiš dovolj dolgo, da dobi tudi tisto mastno, bolj kalorično zadnje mleko? Kako pa veš, koliko popije? Ne bi za vsak slučaj dala še malo po steklenički? Te nič ne boli, ko kar naprej dojiš? Pa lahko to ješ/piješ, če dojiš? Daj stekleničko, da boš lahko kam šla! Te nič ne skrbi, da se ti bodo zaradi dojenja povesile prsi? Če je stalno na prsih, se bo razvadil(a). Najbolje, da ukineš nočno dojenje, pa bo spal(a). Zvečer daj stekleničko ali kaj gostega, da bo dlje časa mir. Joj, kako je suhcen(a)! Da ni tvoje mleko preveč vodeno?! Joj, kako je zalit(a)! Raje mu/ji daj dudo, da se ne bo prenajedal(a). Ne dovoli, da te ima za dudo! Kaj ni že čas, da poleg tvojega mleka dobi še kaj drugega? Kako dolgo pa misliš (še) dojiti? A ni že prevelik(a)? No, sama nisem dojila, pa so moji otroci čisto v redu. Ali pa: Tudi ti si bila dojena samo 3 mesece, pa si vseeno čisto v redu.   Vabljeni  k poslušanju podcasta s komentarji: https://www.rumina.si/wp-content/uploads/2020/10/2020_10_07-podcast-20-stvari-ki-gredo-doječim-mamam-na-živce-online-audio-converter.com_.mp3 * Sem še kaj pozabila? Piši...
Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Za bolj zdrave ritke, zdrav planet in lepši svet!

Pa vendar se premika! In to na bolje! Irena in Aleš Rupar s slavnimi plenicami Racman premikata svet na bolje – v podcastu prisluhnite, kako so slovenski izdelki Racman prerasli Slovenijo, osvojili Evropo in si utirajo pot na ameriški trg. Pa o tem, kako nas ženske materinstvo pregnete in prekali, kar se odraža tudi na poklicni poti … Kdo pa misliš, da bo danes pral plenice? Z Ireno sva se pogovarjali, kako sta z možem začela svoj posel, ubrala povsem samosvojo pot, verjela vase. Ko sta pred približno 20 leti sešila prve Racmanke, so se nad krojenimi pralnimi plenicami iz naravnih materialov navduševali le redki – bližnji so ob Irenini in Aleševi ideji, namreč da bi s tem ustvarila svoj posel, sprva nejeverno zmajevali z glavo. Damo kaj nase? Danes pa izdelke Racman (poleg plenic tudi posteljne podloge, slinčke, vložke, prsne blazinice, kozmetične blazinice, pralne brisačke itd.) uporablja vedno več osveščenih staršev in vrtcev, ki jim je mar, kaj dajejo nase in svoje najmlajše, s tem pa obenem prizanašajo tudi okolju. Na tone zavrženih plenic za enkratno uporabo Ste vedeli, da vsak dojenček, povit v plenice za enkratno uporabo, v povprečno 2,5 letih uporabe pridela okoli 1.000 kg umazanih plenic, ki končajo v smeteh? V Sloveniji to pomeni kar 20.000 ton zavrženih plenic letno. 2–4 % slovenskih otrok je povitih v pralne plenice, kar pomeni za 400 do 800 ton manj odpadkov na leto! Vsaka plenica šteje. Otroci in materinstvo nas pregnetejo, izklešejo Irena, uspešna podjetnica in mama petih otrok nam je zaupala, kako se ji je z rojstvom prvega otroka odprl nov svet. Postala je ena prvih svetovalk...
Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Materinstvo: vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko

Obdobje nosečnosti, poroda in življenja z dojenčkom je verjetno najranljivejše obdobje v življenju ženske, para, družine – polno sprememb, iskanja, rasti, veselja, navdušenja, pa tudi hudih stisk in preizkušenj, v katerih se mnoge mamice znajdejo same, čeprav niso edine. Psihoterapevtka Vita Rozman, ki je tudi sama mamica, pravi, da je materinstvo največja sprememba v življenju. Dodaja, da na nobenem obcestnem plakatu ne govorijo o stiskah mamic – vsi prodajajo srečo, stisk pa je veliko in ženska naj jih ne zanemarja … Vas zanima, kaj zanimivega in spodbudnega je še povedala? Vabljeni k branju! Draga Vita, kdo si in kaj počneš? Sem psihoterapevtka, pomagam ljudem pri povečevanju kvalitete življenja ter v življenjskih stiskah, ki jih sami ne znajo ali ne zmorejo razreševat. Z vsem svojim znanjem in izkušnjami sodelujem z ljudmi pri odkrivanju potencialov, ki jih nosi vsak od nas v sebi in možnostih njihovega udejanjanja. Človek potrebuje vzpodbudo, negovanje, zaupanje, da potenciale lahko začuti v sebi in jih tudi živi v svojem življenju. Kaj je tvoj veliki ZAKAJ? Zakaj počneš, kar počneš? Ljudje so me zanimali že kot majhno deklico. Rada sem opazovala njihovo obnašanje, reakcije, občutja, ki sem jih prepoznavala na njihovih obrazih in telesih. Razmišljala sem o teh vtisih, o očetu, mami ter drugih sorodnikih. Pa si že od nekdaj sanjala, da boš postala psihoterapevtka? Kdaj si prvič začutila ta klic? Kdo ali kaj te je pripeljalo na to pot? Psihoterapevtka sem, ker me delo z ljudmi od vsega, kar počnem, najbolj zanima. Rada raziskujem skupaj z ljudmi, se učim, izpopolnjujem. Vem, da lahko ljudem pomagam in skupaj z njimi delam dobre stvari. V času študija socialnega...
Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodni načrt – da bodo prvi tedni z novorojenčkom lažji

Poporodno obdobje je vznemirljiv začetek novega družinskega življenja, ko se vsi privajamo na nov ritem, rutino in rituale. Poporodni načrt nam lahko olajša načrtovanje in organizacijo življenja po otrokovem rojstvu, z nekaj domišljije si ga lahko prikrojite po svojih potrebah. Seveda je življenje z novorojenčkom nemogoče načrtovati do potankosti, vendar je po izkušnjah mnogih staršev zelo praktično, da se s partnerjem še pred porodom dogovorita, kdo bo prevzel katero nalogo. S poporodnim načrtom bodo prvi tedni bolj brezskrbni in manj konfliktni.  Gospodinjska opravila: – priprava obrokov (sproti in vnaprej – napolnimo zmrzovalnik) – čiščenje – pospravljanje – nakupovanje [NAKUPOVALNI SEZNAM] – pranje – opravki (npr. plačevanje položnic) … [SEZNAM GOSPODINJSKIH OPRAVIL + OPRAVKOV]   Skrb za novorojenčka: – dojenje / hranjenje – previjanje – kopanje – nošenje – podiranje kupčka – uspavanje … + Kje bo spal dojenček (ponoči/podnevi)? + Kako boste prevažali/nosili dojenčka (npr. v nosilki)?   Skrb za: – druge otroke (npr. varstvo, prevozi, šolske in izvenšolske obveznosti) – druge odvisne osebe – hišne ljubljenčke – domače živali – biznis (npr. s.p. – nadomeščanje) …   Skrb za mamico: Počitek! Kaj jo veseli, napolni z energijo? Kaj umirja? Kako negovati sebe? Na koga izven družine se lahko obrne v stiski? Kaj potrebuje [tisti trenutek, dan, teden] …   Skrb za partnerstvo: Kaj vaju povezuje kot par? Kaj so vajine starševske vrednote? Kaj so vajine družinske finančne in druge prioritete? Kako negujeta partnerstvo? Kako bosta našla čas zase? …   Podporna mreža: – drugi starši z majhnimi otroki (in podobnimi vrednotami, nazori) – stari starši – sorodniki – prijatelji – sosedje – dula – svetovalka za dojenje (www.dojenje.net,...