Otrok je blagoslov

je naslov ljubke knjižice, ki sem jo v dar (kar dva izvoda) dobila pred 15 leti. Lepo mi je bilo brati tople besede in navdihujoče misli, fotografije so me ganile. Spomnim se neštetih pričakovanj, prepričanj, misli in turbulentnih čustev, ko sem takrat nosila svoje prvo dete. Niti v sanjah si nisem mogla predstavljati, kako je biti mama, kaj vse se zgodi s človekom in v njem. In da preobrazbe nikdar ne bo konec, da je neskončna kot krog življenja. Kot mlada mamica sem pogosto slišala, naj »poskrbim zase«. Saj drži, da stabilna, zadovoljna, izpolnjena mama lahko nudi otroku in vsem v njeni bližini največ. Moti me pa, da se mame spodbuja, naj svoje veselje iščejo izven sebe – naj plačujejo, gredo (seveda pogosto brez dojenčka, da je ne bo motil) ne vem kam, vlagajo čas in energijo (ki jim ju tako in tako primanjkuje) v nek instant program, seanse, krožke, da bodo v sebi spet začutile veselje. Ali mame to res pripelje nazaj k sebi? Je to res to, kar mama potrebuje? Ali pa je nemara še bolj razdvojena in zmedena, oddaljena od same sebe in notranjega glasu, ki ga zaradi časovnega pritiska, pričakovanj in poplave motenj zunanjega sveta nekega dne ne more več slišati? Mamam le redko kdo to pove, zato ponavljam vedno znova: Instinkt je močnejši od razuma. Prisluhni, kaj ti govori srce, sledi notranjemu glasu. Je občasni odklop kot oaza sredi pustinje (ko smo ženske tako izčrpane, da samo še dol pademo) res dovolj dobra protiutež brezmejnemu razdajanju dan na dan? Ali ni rešitev v tem, da najdemo navdih in veselje v drobnih vsakdanjostih? Življenje me...

Voščilo ob Materinskem dnevu

Draga (so)mama, ob našem prazniku ti želim vse najboljše! Naj ti sije sonce prav vsak dan! Življenje je igra in pravilo je, da ni pravil. Igraj se z užitkom! Boj se gnilih kompromisov, ker te izžamejo in onesrečijo. Neguj vse, kar ti nariše nasmeh, sploh tisti notranji. Nehaj se truditi, raje večkrat samo bodi. To zadošča. Ko si enkrat mama, je tvoja usoda, da te kritizirajo, sodijo, ti pametujejo – najboljši čustveni trening na svetu – brezplačen in redno na programu. (Ko padeš, se pač razjočeš, znoriš, obmolkneš – karkoli – in potem vstaneš, se otreseš prahu in sranja – greš naprej!) Veseli se vsega lepega (četudi so to stvari, za katere nisi nikoli mislila, da te bodo razveselile: npr. iti sama na stranišče ali v trgovino, čeprav nakupovanja sploh ne maraš). Sproti se otresaj iluzij, ki jih servirajo mediji in okolica. Preden greš spat (čeprav včasih morda spiš, še preden se dobro uležeš) ali pa kar tako, sproti, se poskusi spomniti česa lepega, kar se ti je zgodilo. Vedno se najde razlog za veselje. (Sicer preberi knjigo Poliana.) Bodi mama, kakršno bi si sama želela, in si zmagala. Poišči mame s podobnimi vrednotami – druženje z njimi bo prispevalo k dobremu počutju in duševnemu zdravju. Vesela sem, če te lahko pospremim na delčku tvoje poti in upam, da te informacije na tej spletni strani podpirajo pri tvojih...

Ne mučit otroka z dojenjem?!

Joj, kolikokrat mamice to slišijo. Češ, kaj se bo ubogi revež matral, raje mu flaško dajte, pa bo. (Ja, gotovo je še od poroda utrujen, a ne?!) Kako je zdaj s tem? Ali z dojenjem res mučimo otroka? Sesalci smo ustvarjeni za sesanje. Pri dojenju nekateri otroci potrebujejo nekaj več časa, da jim steče – koordinacija sesanja, dihanja in požiranja je lahko kar zapleten proces! Dojenčki se dojenja najbolj naučijo tako, da veliko trenirajo – z dojenjem. Normalno je, da malo sesajo, malo počivajo, si oddahnejo, se nadihajo. Mimogrede: pričakovati, da bo novorojenček aktivno sesal 15 minut na eni in 15 minut na drugi strani, je navaden nesmisel, ki dokazuje le eno: da oseba, ki vam je to rekla, nima pojma. Kako je potem s flaško? Če slišite, kako otrok dela glu-glu-glu – se pravi, da golta, kot da bo konec sveta – ne, ni tako lačen, temveč si ščiti dihalne poti, da se ne zaduši! Če otroka hranite po steklenički, ga morate imeti v čim bolj pokončnem položaju, stekleničke mu ne potiskajte v usta, temveč počakajte, da bo pripravljen in cucelj potegne v usta. Steklenička mora biti v vodoravnem položaju, najprej naj bo cucelj prazen. Potem stekleničko nagnemo, da je v cuclju mleko in otrok naredi nekaj požirkov. Zatem sledi premor – v cuclju ni mleka, da si otrok malo oddahne itd. Pri tem opazujemo otroka. Obrnjen naj bo proti nam kot pri dojenju – če gleda nekam proč in je videti napet, mu ni fino! Mogoče potrebuje premor. Hranjenje po steklenički brez premorov pomeni za otroka stres – ker se ne more nadihati, prejme manj kisika, srček...

Teden dojenja (oddaja Dobro jutro)

Nekateri tudi 1. teden oktobra obeležujejo kot teden dojenja. Takole smo se že navsezgodaj zabavale na RTV: http://4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174362753 (Dobro jutro, 2.del, od 27:40 minute dalje) Hvala vsem “mojim” mamam – z vami in zaradi vas je ta svet...