Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Z oktobrom 2019 se v knjižnici ATL Radovljica pričnejo srečanja za mamice z dojenčki. Rdeča nit srečanj za mamice z dojenčki so teme, ki mamice najbolj zanimajo: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje, pridružile pa se nam bodo tudi zanimive gostje. Najlepše pa je, da se na naših srečanjih med mamicami stkejo mnoga znanstva, ki prerastejo v prava prijateljstva. Brezplačna srečanja za mamice z dojenčki bodo vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 10.00–11.30. 2.10.2019     Dojenje: rešitve najpogostejših težav 16.10.2019   Spanje in uspavanje dojenčka 6.11.2019      Dojenčkov jok 20.11.2019   Nošenje dojenčka v nosilki 4.12.2019     Poporodna depresija in druge stiske 18.12.2019   Uvajanje goste hrane: pri 4 ali 6 mesecih? 8.1.2020      Priprave na porod in dojenje 22.1.2020   Do kdaj dojiti? 5.2.2020     Prva pomoč doma 19.2.2020   Bo moj otrok razvajen? 4.3.2020     Dojenje ni steklo: kako preboleti boleče izkušnje? 18.3.2020   Sorojenci in prihod dojenčka 8.4.2020     Materinstvo in partnerstvo 22.4.2020   Dojenje v nosečnosti, tandemsko dojenje 6.5.2020     Kako poskrbeti zase ob dojenčku 20.5.2020  Če je mleka premalo … 3.6.2020     Odstavljanje in uvajanje v vrtec 17.6.2020   Prvi grižljaji: kašice ali z roko (BLW)? 1.8.2020   Srečanje ob tednu dojenja (otroško igrišče v športnem parku Radovljica) Toplo vabljeni, da naša srečanja za mamice z dojenčki soustvarite tudi partnerji, bodoči in stari starši ter vsi, ki sodelujete...

Nošenje dojenčka – 8 zmot

  Nošenje dojenčka v nosilki je vedno bolj priljubljeno, saj se dojenčki radi nosijo. Da bi zadovoljili otrokovo potrebo po nošenju in si olajšali skrb za dojenčka, se veliko staršev odloči za nakup nosilke, pri čemer so deležni različnih nasvetov, med drugim:    1. Po določeni starosti ni treba, da nosilka otrokove nogice podpira od kolena do kolena. To ne drži. Nosilka mora otroka vedno podpirati tako, da sta obe stegni podprti do kolen. V nasprotnem primeru nogici nista v »žabico« in otrok ni v optimalnem položaju, kar je pogoj za pravilno in udobno nošenje. 2. Večina mehkih strukturiranih nosilk je primernih od rojstva dalje. Vsaj tako priporočajo proizvajalci. Žal to ne drži. Nosilka za nošenje dojenčka je kot npr. oblačilo: vsekakor jo je treba najprej pomeriti, da vidimo, ali dojenčka lepo objame in ga dobro podpira, udobna pa mora biti tudi nosaču. Laiki običajno ne opazijo pomembnih detajlov (npr. preširokega ali preozkega spodnjega dela, preohlapnega hrbtišča, reže med zgornjim delom nosilke in glavico ipd.), zato se je vredno obrniti po nasvet k izkušeni in izšolani svetovalki za nošenje. 3. Pri izbiri nosilke se ravnamo po otrokovi starosti oz. teži in višini. Ni nujno. Tako kot odrasli so si tudi otroci po konstituciji različni. Ima otročiček dolge noge? Krepak trup? Bolj kot višina in teža oz. starost je pomembna otrokova konstitucija, upoštevati pa moramo tudi konstitucijo nosača in potrebe. 4. Dražja nosilka je bolj kakovostna. Ne drži vedno. Pri izbiri nosilke je pomembno predvsem, ali omogoča ergonomsko nošenje in ali je iz ustreznega materiala. Nekateri starši pri izbiri vozička, ki je od nosilke običajno neprimerno dražji, obenem pa ni vedno...

Utrujen, vendar buden

Najbrž vsi starši poznamo nasvet, naj dojenčka že od samega začetka utrujenega, vendar še budnega položimo v posteljico, da se bo naučil sam zaspati in se ne bo navadil zaspati samo z našo pomočjo. S tem naj bi starši postavili temelj dobrega spanja, medtem ko naj bi uspavanje z zibanjem, nošenjem in dojenjem oviralo otroka pri učenju samostojnega spanja. Ali to drži? Ne. Seveda obstajajo otroci, ki sami zaspijo. Večina dojenčkov pa pri uspavanju potrebuje dotik in bližino, kar je normalno in naravno. Kaj se običajno zgodi, če dojenčka še budnega, vendar utrujenega položimo v posteljico? Joka, ker potrebuje bližino in občutek varnosti. To ni razvada, temveč starodavni naravni preživetveni mehanizem: dojenčki lahko zaspijo samo, če se počutijo varne, zato je logično, da najlažje zaspijo v naročju, pri dojenju, nošenju ali v zibajočem se vozičku. Otrokova potreba po uspavanju je normalna Nasvet, da se je vsem naštetim naravnim načinom uspavanja bolje odpovedati in je namesto tega bolje otročička položiti v posteljico utrujenega, vendar še budnega, se običajno ne obnese, saj večina dojenčkov samih ne more zaspati. Občutek krivde Starši, ki dobijo občutek, da je polaganje utrujenega, vendar še budnega otroka v posteljico zaželeni standard uspavanja in so pri tej metodi neuspešni, lahko začnejo dvomiti vase in se počutiti krive. Veliko frustracij izvira iz nerealnih pričakovanj o življenju z dojenčkom, ko si z raznimi metodami »učenja« malih »nespečnežev«, ki obljubljajo bolj kakovosten spanec, samo še bolj otežimo že samo po sebi naporno življenje z majhnim otrokom, namesto da bi z večjim zaupanjem vase poiskali enostavnejše rešitve in si spanje sproti organizirali tako, da bi se v dani situaciji vsi dobro naspali...

Ninice, dude in stekleničke – jih otrok res potrebuje?

Pogosto slišimo ali beremo, naj otroku damo ninico, dudo ali stekleničko, da se bo lažje umiril, potolažil. Ker so v naši kulturi nadomestki za mamo tako zakoreninjeni in splošno sprejeti, se najbrž bolj malokrat vprašamo, zakaj. Zakaj otrok potrebuje ninico, če sploh? Če je namen tolažba – to pomeni, da je otrok žalosten, nesrečen, nezadovoljen, kajne? In zakaj bi bil dojenček žalosten, nesrečen, nezadovoljen? Običajno zato, ker se ne počuti dobro, ko je odložen, ker ne zmore biti sam, ker za normalen razvoj tako zelo potrebuje dotik, toplino, bližino in občutek varnosti. Ker je materino telo dojenčkovo naravno okolje. Večina dojenčkov je najsrečnejših in najbolj zadovoljnih prav v maminem naročju. Na srečo danes vedno več staršev ve, da so otrokove biološke potrebe pogosto drugačne od družbenih pričakovanj in se požvižgajo na strokovno popolnoma neosnovane pripombe, kot so, da je/bo otrok razvajen, da ne bo samostojen, da ga ovirajo pri razvoju ipd. (http://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/) Številni otroci nimajo nobenega od nadomestkov za mamico, pa jim gre odlično! Ti otroci najbrž ne bodo prav dobri potrošniki, ker poznajo »pravo« stvar, »pravi« občutek varne navezanosti na primarnega roditelja, kar je običajno mama – zato se ne bodo zadovoljili s cenenimi nadomestki in se jim ni treba zatekati k sesanju roba odejice ali dude in stiskanju plišaste igračke, medtem ko ima mama “pomembnejše” delo. Vsi želimo le najboljše za svoje najmlajše, kajne? S tem se gotovo vsi strinjamo. Vprašanje pa je, kaj smo pripravljeni za to storiti. Včasih je zelo naporno biti mama: ni dopusta, ni premora, mladiček nas nenehno potrebuje, ponoči in podnevi, kar nas (sploh če nimamo podpore in smo cele dneve same), lahko...

Ponarejene nosilke

Ceneni ponaredki nosilk so v resnici zgolj proč vržen denar! Številne mamice kupijo ponaredke nosilk – v dobri veri, da so za bistveno nižjo ceno dobile nosilko, ki je skoraj enaka originalu. Pa je to res? Žal so denar vrgle proč – za nekaj evrov več bi namreč lahko kupile trpežen, kakovosten trak ali nosilko, ki bi jim dobro in dolgo služila in v kateri bi lahko udobno, varno in pravilno nosile svojega otročička. Kot vedno je hudič v detajlih … Pri elastičnih trakovih je običajno problematičen že sam material. Ponaredki so iz nekakovostnega, za namen nošenja neprimernega materiala, ki je bodisi preveč bodisi premalo raztegljiv, pogosto tudi drsi, zato je otroka nemogoče pravilno namestiti. Pri ponaredkih se otroci pogosto ne »usedejo« pravilno ali pa zlezejo na eno stran. Isto velja za ponaredke mehkih strukturiranih nosilk. Tkanina je manj kompaktna, tanjša, se hitreje obrabi ali celo strga. Zapirači oz. zaponke so praviloma brez varnostnih mehanizmov, ki preprečujejo nenamerno odpenjanje. V ponaredkih nošenje ni manj udobno le za starše, temveč tudi otroke – nogice pogosto niso dobro podprte oz. sploh niso podprte (podobno kot pri kengurujčkih teža pritiska na medenico in ni lepo porazdeljena tudi na nogice). Nemalokrat tudi glavica ni zstrezno podprta, saj je med nosilko in otrokovo glavico reža. Nošenje v ponaredku je zato neudobno in težje! Originalne nosilke, primerne za posameznega otroka, so kompaktne, se bolj prilegajo otroku, ki potem nikamor ne »leze«. Medtem ko se pri originalnih mehkih strukturiranih nosilkah naramnice enostavno spuščajo spredaj, je pri ponaredkih običajno ravno obratno – mamica mora biti zelo gibčna, da popusti naramnice. V dobro nosilko in pravilno nošenje je vredno investirati!...

Zakaj imajo starši, ki nosijo otroke, manj dela?

Najpogostejši razlog za nošenje je, da otrok ne želi biti odložen. Pri človeških mladičkih je potreba po nošenju je naravna in normalna. Pri nošenju je najpomembnejše, da je otrok v primerni nosilki, pravilnem položaju, dobro podprt – in da je osebi, ki ga nosi, tudi udobno. Vedno več staršev se odloča za nošenje, saj si s tem močno poenostavijo življenje, prihranijo veliko časa in preprosto uživajo, ker so v stiku z otrokom in vedo, da je zanj dobro poskrbljeno. 1. Ni treba podirati kupčka. Ker je otrok pri nošenju v pokončnem položaju, je podiranje kupčka odveč. Več o tem: http://www.rumina.si/podiranje-kupcka/ 2. Ni treba skrbeti zaradi arhitektonskih ovir ali vremena. Z vozičkom je včasih težko – stopnice, dvigala, vstopanje/izstopanje v javnem prevozu, ozki prehodi  (npr. v trgovinah), gneča, sneg, plundra, dež, sprehod po gozdu ali v hribe … Ali pa prenašanje dojenčka v lupinici – težaško opravilo, ki se mu lahko izognemo: otroka nosimo v nosilki. 3. Otroka ni treba posebej uspavati. Mamica ali očka lahko nadaljuje z običajnimi opravili in opravki, otrok pa mimogrede zadrema. Dojenček je soudeležen pri različnih aktivnostih in se mimogrede marsičesa nauči. Ko vse postorijo, nekateri starši spečega otroka odložijo in imajo še malo miru samo zase. 4. Dojenček manj joka. Stik z mamico ali očkom, bližina, toplina dojenčka umirjajo in mu dajejo občutek varnosti. Starš čuti otrokove gibe, nemir, oglašanje, znake, da bi se dojil, zato se lažje in hitreje odziva na njegove potrebe, še preden otrok prične jokati. 5. Zadovoljen dojenček je staršem v veselje. Starši, ki otroka nosijo, so z njim bolj povezani in bolj zaupajo svojemu občutku. Vez z otrokom se...