Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Z oktobrom 2019 se v knjižnici ATL Radovljica pričnejo srečanja za mamice z dojenčki. Rdeča nit srečanj za mamice z dojenčki so teme, ki mamice najbolj zanimajo: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje, pridružile pa se nam bodo tudi zanimive gostje. Najlepše pa je, da se na naših srečanjih med mamicami stkejo mnoga znanstva, ki prerastejo v prava prijateljstva. Brezplačna srečanja za mamice z dojenčki bodo vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 10.00–11.30. 2.10.2019     Dojenje: rešitve najpogostejših težav 16.10.2019   Spanje in uspavanje dojenčka 6.11.2019      Dojenčkov jok 20.11.2019   Nošenje dojenčka v nosilki 4.12.2019     Poporodna depresija in druge stiske 18.12.2019   Uvajanje goste hrane: pri 4 ali 6 mesecih? 8.1.2020      Priprave na porod in dojenje 22.1.2020   Do kdaj dojiti? 5.2.2020     Prva pomoč doma 19.2.2020   Bo moj otrok razvajen? 4.3.2020     Dojenje ni steklo: kako preboleti boleče izkušnje? 18.3.2020   Sorojenci in prihod dojenčka 8.4.2020     Materinstvo in partnerstvo 22.4.2020   Dojenje v nosečnosti, tandemsko dojenje 6.5.2020     Kako poskrbeti zase ob dojenčku 20.5.2020  Če je mleka premalo … 3.6.2020     Odstavljanje in uvajanje v vrtec 17.6.2020   Prvi grižljaji: kašice ali z roko (BLW)? 1.8.2020   Srečanje ob tednu dojenja (otroško igrišče v športnem parku Radovljica) Toplo vabljeni, da naša srečanja za mamice z dojenčki soustvarite tudi partnerji, bodoči in stari starši ter vsi, ki sodelujete...

Ali materino mleko po določeni starosti otroka res nima več vrednosti?

V Sloveniji je zakoreninjeno prepričanje, da materino mleko po določeni starosti otroka nima več vrednosti – mnogi menijo, da po 12 mesecih. To ne drži. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka ščitijo pred boleznimi. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja. Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico otrokovih potreb po cinku. Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem bolje. Pomembna sestavina dojenja je tudi čustvena stabilnost, ki je je deležen otrok, saj dojenje otroka umirja. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se zmanjšujejo tudi druga tveganja, npr. debelost in druge bolezni. Dojenje je več kot zgolj samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo...

So dojeni malčki bolj odvisni od matere?

Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere. Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Judovska Tora, muslimanski Koran in Svetovna zdravstvena organizacija priporočajo vsaj dve leti dojenja, začenši s 6 meseci izključnega dojenja. Raziskave so pokazale, da je biološko normalno trajanje dojenja 6–7 let. Pri tej starosti namreč naravna potreba po sesanju izzveni, človekov imunski sistem dozori, mlečne zobe pa začnejo nadomeščati stalni. Upoštevajoč življenjsko dobo in druge dejavnike se vsi sesalci dojijo 6 do 7 človeških let. Seveda pa se v t.i. razvitem svetu kulturne norme lahko močno razlikujejo od bioloških. Normalna potreba po dojenju je torej prisotna več let in otroci potrebujejo nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete (http://www.rumina.si/wp-content/uploads/2014/09/Predolgo-dojenje1.pdf) je razvidno, da je v Sloveniji ta meja pri 12 mesecih. Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni, da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12...

Ninice, dude in stekleničke – jih otrok res potrebuje?

Pogosto slišimo ali beremo, naj otroku damo ninico, dudo ali stekleničko, da se bo lažje umiril, potolažil. Ker so v naši kulturi nadomestki za mamo tako zakoreninjeni in splošno sprejeti, se najbrž bolj malokrat vprašamo, zakaj. Zakaj otrok potrebuje ninico, če sploh? Če je namen tolažba – to pomeni, da je otrok žalosten, nesrečen, nezadovoljen, kajne? In zakaj bi bil dojenček žalosten, nesrečen, nezadovoljen? Običajno zato, ker se ne počuti dobro, ko je odložen, ker ne zmore biti sam, ker za normalen razvoj tako zelo potrebuje dotik, toplino, bližino in občutek varnosti. Ker je materino telo dojenčkovo naravno okolje. Večina dojenčkov je najsrečnejših in najbolj zadovoljnih prav v maminem naročju. Na srečo danes vedno več staršev ve, da so otrokove biološke potrebe pogosto drugačne od družbenih pričakovanj in se požvižgajo na strokovno popolnoma neosnovane pripombe, kot so, da je/bo otrok razvajen, da ne bo samostojen, da ga ovirajo pri razvoju ipd. (http://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/) Številni otroci nimajo nobenega od nadomestkov za mamico, pa jim gre odlično! Ti otroci najbrž ne bodo prav dobri potrošniki, ker poznajo »pravo« stvar, »pravi« občutek varne navezanosti na primarnega roditelja, kar je običajno mama – zato se ne bodo zadovoljili s cenenimi nadomestki in se jim ni treba zatekati k sesanju roba odejice ali dude in stiskanju plišaste igračke, medtem ko ima mama “pomembnejše” delo. Vsi želimo le najboljše za svoje najmlajše, kajne? S tem se gotovo vsi strinjamo. Vprašanje pa je, kaj smo pripravljeni za to storiti. Včasih je zelo naporno biti mama: ni dopusta, ni premora, mladiček nas nenehno potrebuje, ponoči in podnevi, kar nas (sploh če nimamo podpore in smo cele dneve same), lahko...

Delno odstavljanje

Kaj je delna odstavitev? Nekatere matere otroka ne želijo povsem odstaviti, temveč bi želele dojiti manjkrat oz. ne povsod in vedno, ko bi otrok to želel. Gre za omejitev dojenja na določeni del dneva, kraj ali situacijo – da se otrok doji na primer le ali podnevi ali ponoči, samo doma, pred spanjem, po vrtcu ipd. Preden se podrobneje lotimo te teme, bi poudarila še nekaj: upoštevati je treba, da so potrebe 11-mesečnega otroka drugačne kot npr. pri 3-letniku in da so si otroci med seboj različni, zato je morda rešitev, ki se je obnesla pri enem otroku, pri drugem povsem zgrešena. V razvitem svetu je običajno mati tista, ki odloča, kdaj in kako dolgo se bo otrok dojil (angl. mother-led weaning). Mnoge matere zato zanima: 1. Ali bo otrok lažje zdržal v vrtcu, če ga podnevi preneham dojiti? Ne. Razlogov je več. – Otroci so prilagodljivi in vedo: ni mamice – ni dojenja. Odstavitev ne bi rešila ničesar. Uvajanje v vrtec je velika sprememba. Je proces spoznavanja novega okolja, ljudi, načina življenja. Dojenje je zato več kot dobrodošla stalnica v otrokovem življenju, saj mu daje občutek varnosti. V vrtcu je vse novo,  otrok pa potrebuje občutek varnosti. Ko se bo udomačil, osvojil prostor, navezal stik z odraslimi, ki bodo poskrbeli za njegove potrebe, se bo tudi igral, jedel, spal in vse bo v redu. – Dojenček oz. mali malček ne more razumeti, zakaj ga mamica enkrat podoji, enkrat pa ne, čeprav je ob njem. Svojo stisko lahko izrazi s pogostejšim prebujanjem, jokom, nerazpoloženjem, oklepanjem mamice ipd. Zaradi dlje časa trajajočega stresa otrok lahko tudi zboli. Mimogrede: dojeni otroci so manj...