Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Čeprav večina mater v zahodnem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se dojenje malčka enostavno »zgodi«. Tudi pri nas je zakoreninjenih kar nekaj predsodkov in mitov o dojenju malčkov, pa poglejmo nekaj najpogostejših.

1. Otrok naj se doji, dokler je dojenček! Saj nismo v tretjem svetu.

Ne bo držalo. Predolgo dojenje ne obstaja. Pri človeku do naravnega odstavljanja pride med 2,5 in 7 leti starosti, ne glede na to, kje na svetu živimo. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Za to se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma zaključi.

2. Kaj, če se nikoli ne bo nehal(a) dojiti?

Vas je kdaj skrbelo, da vaš (zdrav) otrok ne bo shodil? Prenehal lulati in kakati v pleničke? Šel v svojo posteljo? Vse to se običajno zgodi, ko je otrok za to razvojno pripravljen, kar ni nujno vedno v skladu s pričakovanji. Vendarle: zaupajte, zgodilo se bo. Dojenje malčka je preprosto. Včasih se otrok odstavi celo prej, kot pričakujemo, kar je za mamico tudi lahko šok.

3. Dojenje po prvem letu je le še crkljanje.

Dojenje je več kot le materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja in tolažbe, posebej če je v stiski, bolan, poškodovan, utrujen, prizadet, preplašen, ali pa se znajde v novem okolju. Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, da se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Četudi bi bilo dojenje le crkljanje – kaj ni super, da malček obenem dobiva tudi mleko?

4. Otrok, ki se doji po prvem letu, je bolj odvisen od matere.

Ne. Številne študije so pokazale ravno nasprotno, in sicer zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Čustvena stabilnost, ki je je otrok deležen pri dojenju, je pomemben dejavnik, saj otroka umirja. Glede na otrokovo starost pa za umirjanje pogosto zadošča tudi nežen dotik, objem, pestovanje, prijazne besede. Dojenje je le ena od možnosti – po izkušnjah sodeč pogosto najučinkovitejša, najenostavnejša in predvsem najhitrejša rešitev.

5. Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo. Raje mu dajte dudo!

Normalna potreba po dojenju je pri lahko prisotna več let. Če je otrok odstavljen, preden potrebo po sesanju preraste, potrebuje nadomestek, npr. dudo, stekleničko, odejico, ninica ipd., ki veljajo za samoumevne in do katerih je družba zelo tolerantna. Ne verjamete? Pojdite v park in opazujte reakcijo ljudi, če gredo na primer mimo triletnika z dudo (običajno tega nihče niti ne opazi) ali pa triletnika, ki se doji …

6. Materino mleko po določeni starosti nima več vrednosti.

Le kako bi materino telo naredilo manjvredno mleko? Sestava materinega mleka se spreminja glede na otrokove potrebe, zato je materino mleko vedno dragocen vir hranilnih in zaščitnih snovi. Čim več mleka dobi otrok, tem večja je korist. Dojenje malčka ne more biti škodljivo.

7. Saj ima zobe in uživa že vse obroke!

Zobje ne ovirajo dojenja. Res da med izraščanjem zobkov nekateri dojenčki občasno grizejo, vendar je to prehodne narave in obstajajo rešitve, tako da prekinitev dojenja ni potrebna. Ne glede na obroke mešane prehrane dojenja ni treba omejevati. Dojenje malčka je drugačno od dojenja npr. novorojenčka ali dojenčka. Odstavljanje je postopen proces, ki se prične s prvim grižljajem. Otrok bo sam od sebe zmanjšal število podojev in potrebo po dojenju postopno prerastel.

8. Nočno dojenje povzroča karies.

Ne drži. Materino mleko ne povzroča kariesa. Seveda je že od prvega zobka dalje in uvajanja goste hrane pomembna zobna oz. ustna higiena in prehrana. Priporočljivo je uživanje hrane v čim bolj naravni obliki, izogibati se je treba predelani hrani in dodajanju sladkorja, pazljivi moramo biti tudi na morebitni vnos drugih tekočin ponoči, ki lahko vsebujejo sladkor.

9. Če je toliko star, da prosi za dojenje, potem je prevelik za dojenje!

Res? Z govorico telesa nam že novorojenček pokaže, da bi se dojil, kajne? Obračanje glavice, iskanje, trepetanje vek, nežno oglašanje, odpiranje ustec, dajanje rokice v usta so znaki, da je čas za dojenje. Ko so večji, pa – tako kot tudi za stekleničko, dudo, igračko – prosijo drugače. Dojeni malčki včasih zlezejo k mamici v naročje, dvignejo majčko ali prosijo z besedami. Veliko malčkov za dojenje uporablja tudi skrivno geslo, ki ga razumejo samo domači, tako da mnoge mame v dojenju malčkov manj prijaznem okolju niso v zadregi …

10. Mama je tista, ki noče nehati!

Nekateri pač ne razumejo dojenja. Se je sploh vredno pregovarjati? Kakorkoli: niti dojenčka niti malčka v dojenje ni mogoče prisiliti. Potreba po dojenju je prirojena in jo otrok sčasoma preraste. Mit je tudi, da matere vedno uživajo v dojenju. Kot pri vseh najljubših stvareh in ljudeh, tudi pri dojenju pride do trenutkov, ko nam je dovolj. Ko rabimo premor in si želimo svoje telo spet ali vsaj začasno samo zase. Po drugi strani pa mamice rade ustrežejo otroku, saj ni lepšega kot opazovati veselega, zadovoljnega malčka.

Ne glede na to, ali se bo otrok dojil ali ne, kako dolgo se bo dojil – vedno se bo našel kdo, ki vas bo kritiziral. Vsem je nemogoče ustreči, zato naredite po svoje. Prisluhnite sebi in svojemu otroku. Dojenje je vaša stvar.

Morda bi vas zanimalo:
So dojeni malčki bolj odvisni od matere?
Tako velik(a), pa se še kar doji?
Odstavljanje

Ali pa se bliža konec porodniške in bi radi izvedeli več o odstavljanju in uvajanju v vrtec? Dobrodošli na spletnem predavanju.

Bi želeli individualni posvet? Pišite mi: alenka@rumina.si

Komentiraj