Duda da ali ne?

Duda da ali ne?

Duda je tako samoumevni del vsakdanjega življenja z dojenčkom, da smo že pozabili, kaj je bilo prej. Duda ali materine prsi? Je bolje, da je otrok več na prsih ali da mu damo dudo? Kakšne so posledice rutinske uporabe dude? Je sesanje prsta bolj škodljivo od sesanja dude? Kaj moramo vedeti, preden otroku damo dudo?

Prvo duda patentirana leta 1900

Ljudje so že v davni preteklosti dojenčkom dajali sesat npr. koruzne storže, kose tkanine, namočene v sladke tekočine ali celo žganje, da so se umirili … Prvo dudo pa je leta 1900 patentiral Christian Meinecke, lekarnar z Manhattna. Umetna bradavica je bila iz gume, obdelana z žveplom, smrdela je po gnilem in ker je bila grde barve, so jo prebarvali z barvo, ki je vsebovala svinec. Prve dude so bile brez obročka, ploščica pa je bila iz slonovine, kosti, aluminija in podobno.

V 1970-ih letih so proizvajalci pričeli izdelovati dude z dovolj veliko ploščico, da je otrok ni mogel pogoltniti, vrvice pa so morale biti kratke – da bi preprečili nadaljnje smrti  dojenčkov zaradi zadušitve z dudo ali vrvic, na katere je bila obešena duda … Kasneje so pričeli veljati tudi predpisi glede materialov, iz katerih so dude (npr. brez BPA).

»Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo!«

pogosto slišimo. To, da je otrok na prsih, ni zaželeno, medtem ko je imeti dudo v ustih neomejeno povsem sprejemljivo? Nekateri žal še vedno zmotno menijo, da bo otrok, ki se »kar naprej« doji, razvajen, izčrpava mamo oziroma se z dojenjem muči.

Duda kot uveljavljeni simbol za dojenčka

Duda je tako samoumevna, da smo že zdavnaj pozabili, kaj je bilo prej: materine prsi ali duda. Če se malce ozremo naokoli, vidimo, da se duda kot simbol za dojenčka pojavlja povsod: previjalnice, knjige, blogi, voščilnice, celo kotički za dojenje …

Posledice rutinske uporabe dude:

  • neoptimalen razvoj obraza, čeljusti
    Jezik je »arhitekt« ustne votline. Če v mirovanju jezik ne pritiska na nebo (duda je v ustih tujek, ki jezik potiska navzdol), se zgornja čeljust in druge strukture, ki so povezane z njo, ne more razviti optimalno. Ena od posledic je lahko tudi visoko nebo in oteženo dihanje skozi nos. Dihanje skozi usta ima več posledic; med drugim že pri otrocih lahko pride do obstruktivne apneje v spanju, posledice katere pa so lahko: smrčanje, hiperaktivnost, počasnejši razvoj, slaba koncentracija, močenje postelje, nočne more in groze, glavoboli, vnetja zgornjih dihal, debelost, izcedek iz nosu …
  • ortodontske nepravilnosti
  • težave z govorom
  • pogostejša vnetja ušes
  • glivična vnetja
  • krajši podoji
  • manj (izključnega) dojenja.

Zanimivo je, da so že leta 1909 dudo kritizirali zaradi deformacij jezika in ust, vendar se za to še danes skoraj nihče ne zmeni …

Kdo rabi dudo?

Večina dojenčkov ne potrebuje dude. Običajno jo bolj rabijo starši:

  • po eni strani zaradi preobremenjenosti
    Biti mama po cele dneve sama z otrokom je nečloveško (v razvitem svetu običajno ne živimo več v razširjenih družinah, kjer bi bila skrb za naraščaj porazdeljena med več odraslih) in se vsaka mama znajde po svoje, kot najbolje ve in zmore.
  • po drugi strani pa zaradi samoumevnosti, sprejetosti dude kot kulturne norme, ne da bi se vprašali, kaj z rutinsko uporabo sporočamo otroku: nimam časa zate, daj mi mir, ne moti me …

Če dojenčku kljub temu nameravate ali želite dati dudo, počakajte vsaj prvih 4–6 tednov, da dojenje steče oziroma da je poskok v rasti pri 6 tednih mimo.

Preden dojenčku daste dudo, 

se vprašajte, ali vam je všeč:

  • okus po plastiki (radi pijete iz plastičnih kozarcev in jeste s plastičnim priborom)?
  • da na slikah otrokov obraz »krasi« duda?

Katero dudo izbrati? 

Ni dokazov, da bi bila katera duda boljša od druge. Vse so samo trditve proizvajalcev, da bi vam prodali svoje izdelke.

Palec ali duda?

Presodite sami:

  • Palec ni nič bolj umazan kot duda.
  • Palca se ga ne da izgubiti.
  • Ni dokazov, da bodo zobje zaradi sesanja prsta bolj krivi kot zaradi dude – če otrok s sesanjem pravočasno preneha (posvetujte se z zobozdravnikom ali ortodontom).
  • Otrok se mirno lahko igra s kockami in ima pri tem dudo v ustih, prstek pa bolj težko.
  • Uporabo prstka kontrolira otrok – nihče mu ga ne tišči v usta.
  • Rutinska uporaba dude skrajšuje dojenje (manj podojev in krajši podoji), sesanje prsta pa na dojenje ne vpliva.
  • Prst ne more pasti na tla in ga ne oblizuje ali daje v usta nihče drug razen otroka.
  • Možni negativni učinki dude na dojenje so povezani s pogostostjo uporabe.

Po pameti.

Če se odločite za uporabo dude, jo uporabljajte kot zdravilo – čim manj oziroma kot izhod v sili, kadar res ne gre drugače, razen če uporabe ne predpiše in spremlja strokovnjak.

Duda da ali ne je bila tudi tema oddaje Klepet ob kavi

Komentiraj