Kaj potrebujejo dojenčki?

Takojšnji odziv, dotik in fizično bližino – dojenje na otrokovo potrebo zajema vse to; prosto igro ter stik z različnimi sočutnimi odgovornimi odraslimi. Preprosto, kajne?

Četudi smo kaj preskočili ali spregledali, se je kaj ponesrečilo – vsak dan, vsak trenutek nam prinaša novo priložnost, da jim damo, kar potrebujejo: da bodo srečni in zdravi, da bodo odrasli v zdravega, uspešnega, zadovoljnega, odgovornega, sočutnega človeka.

1. Miren prihod na svet.
Je otročičku in mami dano, da obdržita svoj ritem brez bolečih izkušenj, posegov ali celo ločitve?
Smo dobrodošli, sprejeti, je okolje mirno, prijazno? Ostanemo v kožnem stiku z materjo in smo nenehno v njeni bližini? Smo dojeni, nošeni? Se okolica odziva na subtilno komunikacijo, s katero izražamo svoje potrebe?
Ali pa se že takoj soočimo s slepečimi lučmi, ostrimi vonjavami, stresom, hrupom, injekcijami, aspiracijo, ločitvijo od matere, umetnim hranjenjem? Se moramo boriti za preživetje, jokati, da nas kdo sliši?

2. Dojenje.
Dojenje materi olajša materinstvo, saj se s pomočjo materinskih hormonov intuitivno odziva na otrokove potrebe – instinktivne odločitve pa so običajno tudi najboljše. Poleg materinega mleka dojenje vsebuje vse, kar potrebuje dojenček – deležen je kožnega in očesnega stika, mamico voha, okuša, sliši. Dokazano je, da so dojeni otroci obenem tudi več pestovani.

3. Odzivanje na potrebe.
Takojšnje dosledno odzivanje je ključnega pomena za vzpostavitev vzajemne komunikacije in vezi zaupanja. Intuitivno odzivanje na otrokove potrebe materi omogoča, da se pravilno odloči in dela v najboljšem interesu otroka. Naloga okolice je, da materi zaupa in jo podpre. Zadovoljen otrok se zanima za okolico in se odpira navzven. Zaupa. Ve, da lahko računa, da bo zanj poskrbljeno.
Če se na dojenčkove potrebe ne odzovemo vedno in takoj, neha zaupati. Nauči se, da se ne more zanesti na nikogar. Nauči se, da se zanj nihče ne zmeni. Se preprosto »izklopi«. Raven stresnih hormonov je visoka in ker dlje časa prevladuje nagon po preživetju (boj za obstanek), se oseba ne more odpreti navzven, zanimati za okolico in druge ljudi, temveč se zapira in osredotoča samo nase.

4. Dotik.
Kot drugi sesalci tudi človek za rast in razvoj potrebuje dotik. Dojenčki in otroci se običajno radi pestujejo, nosijo, spijo v neposredni bližini staršev. Ne, ne bodo razvajeni. Nasprotno – veliko bolj neodvisni bodo postali, kot odrasli bodo veliko bolj suvereni in samozavestni. Bi bil tudi vaš otrok samo »po rokah«? Pameten otrok.

5. Prosta igra
Otroška domiselnost in ustvarjalnost ne poznata meja. So otrokovi dnevi do zadnjega trenutka načrtovani oz. ali prevladujejo vodene dejavnosti? Otroci potrebujejo veliko proste igre, po možnosti spontanega gibanja v naravi, parku ali na zelenici. Za to ne potrebujemo posebne opreme ali igrač.
6. Stiki s širšo mrežo skrbnih sočutnih odraslih
Pri odraščanju nas odnosi z različnimi ljudmi obogatijo, saj nam vsakdo podari del svoje edinstvenosti. Če dobro pomislimo, afriški pregovor, da je za otrokovo vzgojo potrebna cela vas, drži. Sočutni člani razširjene družine, prijateljskih krogov ipd. otroka v varnem okolju pripravljajo na življenje, saj lahko opazuje in sodeluje z različnimi osebami.

Pozornost, naklonjenost, prijazen dotik, lepa beseda, sočutje in igra so vedno najlepša popotnica za življenje.

Komentiraj