Kožni stik in dojenje

V zadnjem času je veliko govora o kožnem stiku, še vedno pa je precej nejasnosti ali napačnih informacij. Poglejmo, kako je s tem.

Kožni stik (ang. skin-to-skin, S2S) je stik kože na kožo (ne oblečen otrok na goli materini koži ali obratno).

Kožni stik takoj po otrokovem rojstvu omogoča normalno, naravno izhodišče za uspešno dojenje. Takojšnji, nemoteni in neprekinjeni kožni stik v prvih 3 urah po porodu pomembno poveča trajanje (izključnega) dojenja.

Na osnovi raziskav in dokazov je Unicef leta 2009 revidiral 10 korakov do uspešnega dojenja. 4. korak je dotlej narekoval, da je treba mamicam pomagati vzpostaviti dojenje v 1. uri po porodu, od leta 2009 pa velja, da je treba vse otroke takoj po rojstvu položiti na mater, tako da sta v kožnem stiku kontinuirano, neprekinjeno vsaj 1 uro. Pri carskem rezu pa je treba zagotoviti kožni stik takoj, ko je mati dovolj budna in odzivna. Če mati pri carskem rezu ni v splošni anesteziji, je kožni stik mogoče vzpostaviti takoj.

V številnih porodnišnicah dojenček ostane na maminem trebuhu le, dokler popkovnica utripa. Po prerezu popkovnice pa ga osebje vzame, uredi, izmeri, stehta, obleče in vrne materi. To ni to!

Neprekinjeni nemoteni kožni stik bi moral trajati vsaj do prvega podoja.

Če otroka vzamemo z mamice pred tem, mu ukrademo dragoceni čas, ki mu je na voljo, da napravi svojih devet korakov z materinega trebuha do prsi.

O kožnem stiku in 9 instinktivnih fazah, skozi katere gre novorojenček takoj po rojstvu, je Ann-Marie Windström pisala že leta1984. Prvemu joku sledijo sprostitev, prebujanje (pribl. 3 minute po rojstvu), aktivnost (pribl. 8 min po rojstvu), plazenje (pribl. 35 min po rojstvu), počitek (kadarkoli med koraki, ta faza lahko traja tudi pribl. 20 minut), spoznavanje (pribl. 45 min po rojstvu, lahko traja dlje časa),  sesanje (pribl. 1 uro po rojstvu) in spanje (pribl. 1,5 do 2 h po rojstvu). Če mamica med porodom dobiva protibolečinska sredstva, faze pred sesanjem lahko trajajo dlje.

Če je vmes otrok odstranjen z mame, mora vse skupaj ponoviti od začetka in se lahko zgodi, da mu ne bo uspelo priti skozi vse te faze, ker bo prej zaspal. Kot rečeno novorojenčki po 1,5 do 2 urah po rojstvu zaspijo.

Kožni stik pa je pomemben tudi po premestitvi iz porodne sobe na oddelek – sobivanje. Tu pogosto naletimo na oviro: če je dojenček v svoji posteljici, je dejansko ločen od mamice, pa čeprav sta v istem prostoru. Otrok bi moral biti v materini neposredni bližini – čim več kožnega stika. Idealne bi bile dovolj široke postelje, da bi bila mama in otrok lahko skupaj.

Znani so primeri  dojenčkov, ki jim teža ni padla; nasprotno, že drugi ali tretji dan so porodno težo celo presegli. Vsem je bilo skupno, da se je kožni stik nadaljeval tudi v prvih dneh po porodu. Ti dojenčki so bili nenehno pri, ob ali na mamici in so imeli neomejen dostop do prsi in s tem dojenja.

Trackbacks/Pingbacks

  1. Kožni stik: ima birokracija prednost pred zdravjem? | Dojenje in obporodna oskrba - […] da bi bili dojenčki in mamice zdravi in zadovoljni. Več informacij o kožnem stiku najdete tule: http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/ […]
  2. Kaj storiti, da bo dojenje steklo? | Dojenje in obporodna oskrba - […] materi na trebuh in ga le pokriti, počakati, da poišče prsi. Sesalci smo in vemo, kaj storiti: http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/ 4.…
  3. Zavračanje dojenja | Dojenje in obporodna oskrba - […] – Poučimo se o pomenu kožnega stika za dojenje (http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/) in imunski sistem (http://www.rumina.si/kozni-stik-in-otrokov-imunski-sistem/). – Otroka […]

Komentiraj