Mama, kdo jo sploh še rabi?

Izbrisana! Ne rabimo te (več)! Niti hvala. (No, morda za materinski dan. Tako, zaradi lepšega, ker se spodobi.) Dejansko pa se je že pred časom začelo skoraj neopazno brisati matere – presenetljivo je, da so težnje po opuščanju besede mama prisotne v organizacijah, ki naj bi matere ščitili in podpirali v njihovih prizadevanjih, da bi dojile.

Zdi se, da je mentaliteta »uporabi in zavrzi« prisotna na vseh področjih, saj kot kaže, tudi mam ne rabimo več. Poleg posvojitev obstajajo umetna oploditev in nadomestne matere. Odrasli imamo pravico do otroka, ali pač? Kakorkoli obrnemo: še noben odrasli ne glede na spol si otroka ni naredil sam. Morda pa smo tako napredovali, da bo kmalu mogoče tudi to? No, očitno je pri dojenju zgodba drugačna in že sedaj lahko doji dobesedno kdorkoli.

Začelo se je z zamislimi …

Že marca 2016 smo svetovalke za dojenje na simpoziju La Leche League International v Frankfurtu protestirale, ko je želel upravni odbor v 2. točki naše več kot 60 let stare filozofije* mimo nas in vsake razprave spremeniti droben detajl. V trditvi »V svojih zgodnjih letih otrok čuti močno potrebo po materini bližini, ki je enako pomembna kot potreba po hrani.« so besedo »materini« želeli spremeniti v »skrbnikovi« – z utemeljitvijo, da se matere v mnogi državah kmalu po otrokovem rojstvu vrnejo na delo in za otroke skrbijo skrbniki. Ko je razprava skrenila z dnevnega reda in smo prišle do omenjene teme, ki je slučajno pricurljala na dan, je bilo vse narobe. Upravni odbor je želel spremembo speljati na tiho, da se ne bo kdo »po nepotrebnem« vznemirjal. Toliko o transparentnosti in vsevključevanju okoli 5.000 prostovoljk svetovalk za dojenje v 81 državah sveta, na katerih sloni cela organizacija.

Mama je mama, je bilo med drugim slišati v razgreti razpravi, ki so jo članice upravnega odbora zatrle v samem štartu. Počutile smo se razvrednotene ne le kot matere, temveč tudi kot svetovalke, saj želimo storiti vse, kar je v naši moči, da bi matere ne glede na njihov stan, narodnost, poreklo, izobrazbo, spolno usmerjenost, socialno-ekonomski status itd. podprle, kakorkoli se v zvezi z dojenjem odločijo.

… in besedami …

Sistematično brisanje mater se je v pisni obliki prvič pojavilo v decembra 2018, ko sem v novejših dokumentih IBLCE (Mednarodne izpitne komisije, ki nas certificira svetovalke za dojenje IBCLC) opazila, da besede mother, ali besedne zveze breastfeeding mother praktično ni več. Namesto tega se pojavljajo izrazi breastfeeding parent (doječi starš), breastfeeding family (doječa družina),  lactating parent, lactating individual – torej starš oziroma posameznik, ki v mlečnih žlezah tvori oz. iz njih izloča mleko, medtem ko latinska beseda mamma pomeni dojka. Tudi nosečnic ni več, namesto tega se uporablja izraz pregnant parent (noseči starš). Izraz breastfeeding (dojenje) se pojavlja redkeje kot prej, večkrat se pojavlja izraz feeding (hranjenje), vpeljali so tudi izraz chestfeeding (prsno hranjenje). Pri tem gre za hranjenje na prsih, pri čemer ima oseba na mestu, kjer imamo ženske dojko, pritrjeno cevčico, po kateri dojenček, medtem ko je prisesan, dobiva mleko. Drugi konec cevčice pa je potopljen v posodico, od koder doteka mleko.

Tudi dojenje ni več dojenje?

Pred časom sem v nekem prispevku La Leche League International  prebrala, da bi bilo treba na novo definirati izraz dojenje – samo sesanje otroka na prsih naj namreč ne bi bilo več skladno z najsodobnejšim življenjskim slogom … Tako bi dojenje lahko pomenilo tudi hranjenje z materinim ali darovanim materinim mlekom. To ni sporno le z jezikovnega vidika, temveč tudi iz strokovnega: znano je namreč, da dojenja in (niti izključnega) hranjenja z materinim mlekom ni mogoče enačiti. Toda to je že druga zgodba …

Kaj pa otrokove pravice?

Se pravi, da ima odrasli pravico do otroka, kaj pa otrok? Po konvenciji o otrokovih pravicah (ki jo uporabljamo, kadar nam pride prav, kajne?) ima otrok pravico do zdravja. Kdo bo torej zaščitil pravice šibkejšega?

Danes se večina žensk v razvitem svetu za otroka odloči zavestno. Ali torej odločitev, kako bodo hranile in skrbele za otroka ni zavestna? Dokazano je, da imajo nadomestki materinega mleka le eno nalogo: preprečujejo, da bi dojenčki umrli od lakote, saj vendar potrebujejo hrano. Dokazano je, da nedojenje pomeni tveganja za zdravje otrok in mater. Ali nismo potemtakem kot družba dolžni storiti vse, da podpremo matere, da bodo lahko dojile? Oziroma da nedojenim otrokom zagotovimo vsaj darovano materino mleko?

Kaj pomeni izbris besede mama?

S tem ko besedo mama, mati počasi subtilno radiramo – kaj to pomeni? Da doji lahko kdorkoli? Še malo, pa bo otroka lahko donosil kdorkoli, saj itak že vemo: imamo nadomestne matere, imamo umetno mleko, imamo umetne oploditve – torej kdo še potrebuje mamo?

Ampak svet potrebuje oba, ker otroci potrebujejo očeta enako kot mamo, oba sta v otrokovem življenju zelo pomembna in edinstvena. Potrebujemo zdrave otroke, mame in očete, zdrave družine.

Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.

Kakšno zvezo ima spoštovanje do matere z dobrim življenjem na zemlji? Sicer zgolj ugibam, kakšen je namen sesuvanja matere, rušenja družine – vendarle spodkopavanje matere kaže tudi naš odnos do narave, matere zemlje. Kulture, ki spoštujejo mater zemljo, je ne uničujejo, ker se zavedajo, da je to naš dom, vir življenja in preživetja.

Ne glede na to, ali smo verujoči, verni ali ne: dokler ne bomo spoštovali matere, ne bomo spoštovali matere zemlje in življenja in se nam ne obeta nič dobrega.

Pod krinko vsevključevanja?

Presenetljivo je, da IBLCE spremembe v izrazoslovju upravičuje pod pretvezo vsevključevanja, se pravi, da ne bi bil kdo diskriminiran, da ne bo kdo izpuščen, da se vključi vse posameznike – je to razlog, da izbrišemo mamo? Kakšno sprenevedanje. Kakorkoli že, življenje nam je bilo vsem podarjeno s strani mater.

Se lahko podpišem kot mama?

Rodila me je mama. Sama nikoli nisem bila noseč starš, temveč nosečnica. Rodila sem otroke – hčerki in sina in ne nedefiniranih brezspolnih posameznikov, temveč ljudi. Nikoli nisem bila doječ starš, niti posameznica v fazi laktacije – bila sem doječa mama. Tudi moje stranke zame niso zgolj stranke – niso ne doječe družine ne posamezniki v fazi laktacije ipd. So »moje« mame in očetje, dojenčki, njihove sestrice in bratci. Z velikimi srci in imeni. Biološke ali nebiološke mame – za otroka je mama mama.

***

*Kaj pravi filozofija La Leche League International (izvirnik):

  1. Materinstvo z dojenjem je najbolj naraven in učinkovit način razumevanja in zadovoljevanja otrokovih potreb.
  2. Mati in otrok naj bosta skupaj takoj od rojstva dalje, da se med njima lahko ustvari zadovoljujoča zveza in se tvori zadostna količina mleka.
  3. V svojih zgodnjih letih otrok čuti močno potrebo po materini bližini, ki je enako pomembna kot potreba po hrani.
  4. Materino mleko za dojenčka predstavlja najboljšo možno hrano.
  5. Za zdravega, donošenega otroka je materino mleko edina potrebna hrana, dokler ne pokaže znakov, da potrebuje gosto hrano, to je približno na polovici prvega leta starosti.
  6. Idealno je, če se dojenje nadaljuje, dokler otrok potrebe po tem ne preraste.
  7. Dejavno sodelovanje matere pri porodu pripomore k uspešnemu vzpostavljanju dojenja.
  8. Ljubeča podpora, pomoč in sodelovanje otrokovega očeta spodbuja dojenje in pripomore k vztrajanju pri dojenju. Očetova edinstvena zveza z otrokom je pomemben element otrokovega razvoja od najzgodnejših dni dalje.
  9. Zdrava prehrana pomeni uživanje uravnotežene in pestre hrane v čim bolj naravnem stanju.
  10. Otroci že od rojstva dalje potrebujejo ljubeče vodenje, ki vključuje tudi sprejemanje njegovih sposobnosti in upoštevanje njegovih čustev.

 

Prispevek odraža moja osebna prepričanja in vrednote, ki niso nujno tudi vrednote organizacij, katerih članica sem.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Intuicija, ključna veščina materinstva
Materinstvo v številkah – materinstvo v krizi
Komu mar dojenje?
Matere bi morale zaslužiti vsaj 3.200 evrov

Komentiraj