Od kdaj dojenčki spijo sami?

Od nekdaj so človeški mladički spali pri starših. V večini južne Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike starši spijo z dojenčki.

V številnih kulturah je skupno spanje norma, dokler se otroci ne odstavijo, pri nekaterih pa se nadaljuje še dolgo po odstavljanju. Japonski starši (ali stari starši) pogosto spijo v bližini otrok vse do najstniških let; na enem ‘bregu’ spi mati, na drugem oče, vmes pa teče ‘reka’ otrok.

Pred 70 ali 80 leti pa so v zahodni družbi, ki je močno poudarjala dojenčkovo samozadostnost, domnevali, da je zgodnje nočno ločevanje dojenčkov od staršev nujno za vzgajanje srečnih, samozavestnih, čustveno zdravih in neodvisnih bodočih odraslih, obenem pa od energije prekipevajočih staršev, ki zadovoljni živijo nočno življenje, ločeni od otrok. Samotno spanje se je spodbujalo skupaj z umetnim hranjenjem po urniku na zgodovinsko novih zamislih brez znanstvenih dokazov: »Pediatri in strokovnjaki za vzgojo so zmotno trdili, da to spodbuja otrokovo sposobnost samopomirjanja, kar naj bi povzročilo, da bodo otroci odrasli v neodvisne odrasle,« opozarja avtor knjige Spanje z dojenčkom in raziskav o spanju dojenčkov, dr. McKenna, ki je ugotovil, da priporočila ne temeljijo niti na empiričnih laboratorijskih ali drugih raziskavah o dojenčkih niti na medkulturnih spoznanjih:
»V študijah  ni bilo ničesar, kar bi odražalo, kar so sodobne nevrobiološke in psihološke raziskave pokazale o biologiji človeških otrok in vlogi materinega dotika pri spodbujanju rasti in dobrega počutja človeškega mladička.«

***

Iz knjige Spanje z dojenčkom (James J. McKenna)
http://www.rumina.si/izdelek/spanje-z-dojenckom/

Komentiraj