Podprimo dojenje za zdravje planeta

Podprimo dojenje za zdravje planeta

Letošnji teden dojenja je rdeča nit slogan Podprimo dojenje za zdravje planeta. Naše zdravje se začne že v maternici, prva pomembna prelomnica sta rojstvo in dojenje – kako se rodimo in kaj je tisto prvo, kar pride v naša prebavila, namreč zaznamuje naše zdravje na dolgi rok. Zdravje dojenčkov in mamic ter nenazadnje družin in širše družbe pa je neločljivo povezano z zdravjem našega edinega doma, planeta Zemlje. 

Edina hrana in zdravilo brez odpadkov

Materino mleko se tvori in pretaka brez kakršnegakoli onesnaženja, nepotrebne embalaže ali odpadkov, medtem ko proizvodnja, promet in priprava mlečnih formul ter stekleničk zahtevajo ogromne količine vode, goriva, stekla, plastike in gume – in ustvarjajo ogromno odpadkov.

Spodkopavanje dojenja poleg izgube, ki jo lahko merimo z denarjem, pomeni tudi zapravljanje zdravja mater in otrok, naših zanamcev in neobnovljivih virov ter uničevanje našega planeta.

Materino mleko je popolni obnovljivi naravni vir

Dojenje je neprecenljiv obnovljivi vir brez ogljičnega odtisa, ki preprečuje druge oblike škode za okolje, npr. v obliki odpadnega materiala in povečanega prebivalstva.

Hranjenje z mlečno formulo izčrpava naravne vire in obremenjuje okolje

Več umetno hranjenih otrok pomeni več krčenja gozdov, erozije tal, onesnaževanja, podnebnih sprememb in zapravljanja virov. Zaradi hranjenja z mlečo formulo in drugimi nadomestki materinega mleka zavržemo ogromno pločevink, plastične in papirnate embalaže. Vendar ni le problem v mlečni formuli.

Za izdelavo stekleničk in cucljev so potrebni plastika, steklo, guma, in silikon – proizvodnja teh materialov pa zahteva veliko virov; končnih izdelkov žal ni mogoče vedno reciklirati. Do onesnaževanja prihaja pri proizvodnji, distribuciji in odstranjevanju.

Posebej zaskrbljujoča je proizvodnja plastike, saj je večinoma izdelana iz nafte, ključnega vira, proizvodnja katerega prav tako onesnažuje okolje. Plastika je praktično neuničljiva: tudi biološko razgradljiva plastika, saj razpade na zelo majhne plastične delce, pri sežigu pa se izločajo dioksini in druge strupene snovi.

Pridelava kravjega mleka uničuje zemljo ter onesnažuje vodo in zrak

Nadomeščanje materinega mleka s kravjim (glavna sestavina mlečnih formul) uničuje vodo, zemljo in zrakKravji gnoj in urin onesnažujeta reke in podtalnico, medtem nitratna gnojila, ki se uporabljajo za pridelovanje krme za krave, pronicajo v reke in vode. S kravjimi vetrovi se v ozračje izpušča metan, ki prispeva k uničevanju ozonskega plašča. Pašniki pogosto nastanejo s krčenjem gozdov, kar povzroča erozijo tal in siromaši zemljo.

Hranjenje z mlečno formulo je povezano s tveganji za otrokovo in materino zdravje

Nedojeni otroci pogosteje obolevajo za nalezljivimi in nekaterimi kroničnimi boleznimi, večje je tveganje za debelost, sladkorno bolezen tipa 1 in 2, levkemijo in nenadno smrt (SIDS). Pri nedoječih materah se poveča tveganje za raka na dojki, raka na jajčnikih, sladkorno bolezen tipa 2 itd.

V svetovnem merilu žal kar trije od petih dojenčkov, mlajših od 6 mesecev, niso izključno dojeni. Do 2. leta je dojenih le 45 % otrok. Številke so najslabše ravno v razvitem svetu, kjer se ponašamo, kako z napredkom. Pri dojenju za t.i. nerazvitimi močno zaostajamo.

Z dostopno, pravočasno in strokovno pomočjo bi lahko preprečili in rešili marsikateri problem pri dojenju, zato bi bili otroci in matere bolj zdravi, kar bi razbremenilo tudi zdravstveno blagajno. V svetovnem merilu bi optimalnejše dojenje med drugim preprečilo smrt 20.000 žensk zaradi raka na dojki, 823.000 smrti otrok, mlajših od 5 let.

Mlečna formula se lahko onesnaži že v proizvodnem procesu

V nedavni preteklosti so bile številne serije mlečne formule odpoklicane zaradi onesnaženja z delci stekla in kovine ter salmonelo in drugimi bakterijami. V nekaterih vzorcih so odkrili tudi ftalate, aflatoksin in visoko vsebnost kovin (aluminij, mangan, kadmij, svinec), dioksine, pesticide in druge škodljive snovi.

Mlečna formula na osnovi soje lahko vsebuje veliko fitoestrogenov, zato nekateri strokovnjaki uporabo tovrstnega mleka odsvetujejo. Vsebuje lahko tudi znatno višje koncentracije aluminija kot mlečna formula iz kravjega mleka. Otroci, hranjeni s sojino mlečno formulo lahko zaužijejo tudi 1.000-krat več aluminija kot dojeni otroci. Poleg tega sojino mleko ne vsebuje laktoze, glavnega goriva za možgane.

Hranjenje z mlečno formulo siromaši

Nedojenje pomeni ekonomsko breme za revnejše družine. Tudi pri nas nekatere matere nimajo dovolj denarja, da bi kupile ustrezne količine primerne mlečne formule, zato jo redčijo z vodo, ali pa dojenčka hranijo s trajnim mlekom iz paketov pomoči. Dojenje je še vedno bolj razširjeno med bolj izobraženimi ženskami z višjim socialno-ekonomskim statusom, medtem ko so ranljivi pari mama-otrok z dna družbe prezrti.

Ob vse pogostejših krizah (npr. migrantskih), naravnih nezgodah ipd. humanitarni delavci pogosto nimajo dovolj znanja o hranjenju dojenčkov, zato je pomoč v obliki paketov, ki vsebujejo tudi nadomestke materinega mleka, lahko neustrezna (neprimerna vrsta mlečne formule za otrokovo starost ali nezadostna higiena, neustrezni pogoji priprave) ter ogroža zdravje in življenje dojenčkov.

Dojenje pomeni manj tamponov, vložkov

Večina doječih mater nima menstruacije in zato ne potrebuje vložkov ali tamponov. Tako ni potrebe po vlaknih, beljenju, pakiranju, transportu in odstranjevanju. Če je otrok prvih šest mesecev izključno in neomejeno dojen, če mamica z dojenjem nadaljuje tudi v drugem letu, povprečna ženska dobi menstruacijo šele, ko je otrok star vsaj 14 mesecev.

Dojenje prepreči več spočetij kot vse oblike kontracepcije skupaj!

Na svetovni ravni je dojenje bolj učinkovita metoda kontracepcije kot kombinacija vseh ostalih metod, obenem pa ne obremenjuje proračuna ali zdravja ženske. Če je otrok mlajši od šestih mesecev in se izključno doji, med podoji podnevi ne minejo več kot štiri ure, ponoči pa šest, nima dude, dodatka in ne uživa druge hrane, mati pa nima menstruacije, je laktacijska amenoreja (LAM) enako zanesljiva kot kontracepcijske tablete. Neplodnost zaradi dojenja pa naravno povečuje razmik med rojstvi.

Agresivno trženje nadomestkov materinega mleka

Prodaja nadomestkov materinega mleka je dobičkonosen posel z ogromnim proračunom za oglaševanje. Prodaja mlečne formule raste trikrat hitreje kot svetovno gospodarstvo in skoraj osemkrat hitreje kot svetovno prebivalstvo. Po podatkih poročila o svetovnem trgu prehrane za dojenčke Euromonitor International za SZO je vrednost svetovnega trga nadomestkov materinega mleka naraščala takole:

15 milijard dolarjev (1998)
25 milijard dolarjev (2011)
44 milijard dolarjev (2014)
70 milijard dolarjev (2019)
predvidoma 98,9 milijard dolarjev (2024).

Proizvajalci mlečnih formul so s svojimi logotipi in oglasi prisotni povsod, kjer se pojavljajo starši z dojenčki. Nemalokrat sponzorirajo izobraževanja zdravstvenih delavcev oziroma razne brošure ali »priročnike« z zavajajočimi ali dvoumnimi priporočili, ki spodkopavajo dojenje (najdete jih tudi pri nas!).

Kljub Kodeksu o trženju nadomestkov materinega mleka (SZO) je v ospredju predvsem interes po lahkem zaslužku. Naloga svetovalk za dojenje IBCLC je med drugim osveščanje zdravstvenih timov o vsebinah Kodeksa o trženju nadomestkov materinega mleka ter informiranje staršev o tveganjih hranjenja z nadomestki materinega mleka ter ustrezni pripravi in uporabi, kar se v praksi ne izvaja.

Če bi bil poklic svetovalk za dojenje pravno-formalno ustrezno urejen in bi nas bilo več, bi lahko tudi marsikaj spremenili. Na potezi ste mladi starši – v svoji zdravstveni ustanovi povprašajte po svetovalkah za dojenje IBCLC.

Nobelova nagrada za medicino in ekonomijo?

Keith Hansen iz Svetovne banke je za revijo Lancet leta 2016 izjavil: »Če dojenje še ne bi obstajalo, bi si nekdo, ki ga iznašel danes, zaslužil dvojno Nobelovo nagrado: za medicino in ekonomijo.«

Vsak dolar, investiran v dojenje, bi po izračunih ustvaril kar 35 dolarjev gospodarskega donosa!

Dojenje je priznano kot človekova pravica – kaj pa v praksi?

Odgovornost za dojenje bi bilo nepošteno pripisati zgolj mamicam – saj je naravno, vendar gre za priučeno spretnost. Le kje se je lahko naučimo?

Po izkušnjah mnogih mamic se največ o dojenju naučimo od izkušenih mamic, ki uspešno dojijo svoje otroke in nam lahko ponudijo tudi čustveno podporo, podelijo izkušnje. Za to pionirsko delo v svetovnem merilu ima največ zaslug La Leche League International, pri nas La Leche League Slovenija.

Žal vsaj zaenkrat na enotno, strokovno podporo pri dojenju v sistemu zdravstvenega varstva ne moremo računati, saj dojenje praviloma ni sestavni del izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov. Čeprav je dojenje neprecenljivo, pa na iskreno razumevanje in podporo pri dojenju lahko računamo le pri peščici zdravstvenih strokovnjakov – pri tistih s certifikatom IBCLC in z dobro osebno izkušnjo z dojenjem. Tako ni le pri nas, temveč tudi v mnogih tujih državah. Vendarle bi se morali zgledovati po državah (Finska, Nizozemska, Madžarska, deloma tudi Švica), kjer zavarovalnice poklic svetovalk za dojenje IBCLC priznavajo in svetovanje krijejo iz naslova zavarovanja.

Toda to ne more biti izgovor: za svoje in otrokovo zdravje smo odgovorni starši, torej je naša dolžnost, da se poučimo o tveganjih in prednostih ter možnostih hranjenja naših otrok. 

Koliko časa ste namenili pripravam na prihod novorojenčka? Koliko časa ste iskali primeren voziček, avtosedež, posteljico? Če bi vsaj toliko časa namenili pripravam na porod in prve dni z novorojenčkom, bi bilo dojenih več otrok, starši, predvsem mamice pa bi bile v prvih tednih po porodu veliko bolj brezskrbne in sproščene.

Na porod in dojenje se je vredno pripraviti. Ne le zaradi lastnega zdravja, temveč bi s tem prispevali tudi k bolj zdravi družbi in zdravemu planetu Zemlja.

 

Morda bi vas zanimalo:

Breastfeeding: a smart investment in people and in economies

 

Komentiraj