Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Običajno menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in preveriti položaj za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti.

Ko v naročje dobimo novorojenčka, kmalu ugotovimo, da ni ravno tako. Da pravzaprav ni razloga za dajanje bradavice v otrokova usta ali tiščanje dojenčkove glavice v prsi, čeprav pogosto dobimo takšen nasvet. Mamice me pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Nekatere mamice skrbi, ali bi se morale naučiti dojiti v vseh položajih.

Zbrala sem nekaj zanimivih informacij in upam, da boste – če še niste – pri dojenju sproščeno uživale in si mimogrede še malce oddahnile, saj je skrb za dojenčka včasih naporno poslanstvo.

Dojenčki se znajo dojiti, zakaj je položaj za dojenje pomemben?

Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Tako kot novorojeni mucki ali teliček ob mami so tudi naši zdravi donošenčki opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati materine prsi.

Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Izkušnje kažejo, da so težave pri dojenju pogostejše po težkem, dolgem, medikaliziranem porodu.

Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto, kar je velika razlika!), torej potrebujejo materino pomoč. Krava mora samo pri miru stati, da se teliček lahko prisesa, medtem ko moramo človeške mame storiti nekoliko več. Vendarle morda ne toliko, kot si mislimo.

Popoln položaj za dojenje

Če v naročje dobimo vznemirjenega dojenčka, kaj bi storili? Ne da bi sploh pomislili, bi najbrž dojenčka v navpičnem položaju stisnili k sebi, tako da bi se nas dotikal s trebuščkom, medtem pa bi z eno roko podpirali ritko oziroma nogice, z drugo pa hrbet oziroma glavico. Ta naravni položaj za tolažbo je tudi idealen za to, da se dojenček začne dojiti.

Pogosto opazimo, da se dojenček najprej stisne k nam, potem rahlo dvigne glavico ali jo nagne nekoliko nazaj, da se orientira, kjer na materinem telesu je, in začne iskati prsi. Če bi se dojenček rad dojil, začne premikati glavico sem in tja proti prsim. Nekateri dojenčki se skorajda »vržejo« vstran ali pa očitno »iščejo« dojko.

S polaganjem v vodoravni položaj za dojenje dojenčka zmedemo

Nekateri strokovnjaki menijo, da jokajočega novorojenčka s tem, ko ga najprej dvignemo in potem namestimo vodoravno v naročje v položaj za dojenje, tako da je glavica pri dojki, nogice pa gledajo v nasprotno stran, dejansko zmedemo. Otročiček instinktivno pričakuje, da ga bomo držali navpično v položaju za tolažbo, da bo sam lahko našel pot do prsi.

Navpični položaj dojenčka na materi pri otroku zbudi več kot deset instinktov po dojenju, zato je t.i. biološki položaj za dojenje predvsem v prvih dneh in tednih zelo priporočljiv.

Pri večjih, bolj izkušenih dojenčkih nas položaj pri dojenju ne skrbi preveč, saj dojenje že obvladajo in jih ne moti, če jih takoj namestimo v vodoravni položaj.

Kako pravilno pristaviti dojenčka?

Svetovalke za dojenje veliko pozornosti posvečamo položaju pri dojenju oz. pristavljanju na prsi. Obstaja vrsta tehnik, kako pravilno pristaviti dojenčka na prsi. Najbolj se je uveljavil položaj za dojenje sede, torej položaj zibelke, pri čemer mamica sedi in ima dojenčka v naročju. Nekaterim mamicam dojenje leže ne gre najbolje od rok, zato tudi ponoči dojijo sede, kar utegne biti izčrpavajoče in nevarno, če bi od utrujenosti nehote zadremale in otročička izpustile iz rok.

Danes veliko strokovnjakov za dojenje matere spodbuja, naj dojijo v biološkem položaju, pri čemer je mati udobno nameščena in dobro podprta v polsedečem oziroma polležečem položaju, dojenček pa je v podobnem položaju kot pri kengurujčkanju.

Za dober začetek je idealen naslednji, t.i. biološki položaj za dojenje:

  • Udobno se namestite naslonjeni nazaj.
  • Dojenčka s trebuščkom položite na prsni koš.
  • Naj dojenček najde dojko in se prisesa. Po potrebi mu pomagajte. Nekateri dojenčki ne potrebujejo pomoči, drugi pa veliko.

Ko se dojenček prisesa, se na bradavico pristavi od zgoraj, tako da bo po naravni poti dobro, globoko prisesan in mu bo bradavica segala dovolj v usta.

V drugih položajih, ko mati sedi pokonci, mora biti dojenček res dobro podprt in pravilno nameščen, da ne bo sesal samo bradavice.

Seveda ni treba vedno dojiti v biološkem položaju, vendar je v prvih dneh idealen. Materi je udobno in lahko počiva, dojenček pa se ima priložnost dojiti in se na mamici počuti varno. Opisani biološki položaj pri dojenju je pogosto »čudežna« rešitev za nemirne dojenčke oziroma dojenčke s težavami pri dojenju.

Zdravilni dotik – kožni stik

Če dojenček zavrača dojenje, se jezi na prsih ali so problemi s pristavljanjem, sta bila z mamico ločena, ima za seboj travmatičen porod ali je bil deležen npr. tiščanja na dojko ali nasilnega hranjenja po steklenički, ga lahko poskusite golega ali v plenički čim več kengurujčkati na golem prsnem košu. Po izkušnjah sodeč kožni stik dojenčka umiri, reši oziroma prepreči ogromno težav pri dojenju, saj pri otroku veliko bolj kot katerikoli drug položaj zbuja prirojene instinkte po dojenju. Brez skrbi, dojenček se ne bo prehladil, saj ga greje materin prsni koš, seveda pa ga tudi pokrijemo.

Odzivajte se na dojenčkove potrebe!

Poleg položaja pri dojenju je za vzpostavitev dojenja pomembno odzivanje na subtilne znake, da bi se dojenček dojil. Tako bo materino telo stimulirano za tvorjenje ustreznih količin mleka. Za razliko od mlečne formule, ki je vedno enaka, se sestava materinega mleka nenehno spreminja – na začetku podoja je drugačna kot na koncu, spreminja se tudi prek dneva itd.

Materino mleko nima praznih kalorij. Po približno enem mesecu se količina ne poveča kaj dosti – sestava pa se sproti prilagaja otrokovim potrebam. Materino mleko je vedno vodeno, saj vsebuje okoli 88 % vode, nikoli pa ne more biti premalo hranljivo ali kako drugače ne dovolj kakovostno. Glede na otrokovo starost in potrebe je vedno ravno pravšnje.

Sestava materinega mleka se spreminja pri vsakem dojenju, število podojev ni vedno enako – oboje je normalno. Prepogosto dojenje ne obstaja. Prsi niso nikoli do konca prazne. Čim večkrat dojenček učinkovito stimulira prsi, tem več mleka se tvori.

Zaupajte modrosti svojega telesa in dojenčku ter izberite udoben položaj za dojenje, ki vama najbolj ustreza.

*

Z dojenčkom v trebuščku ali naročju vedno dobrodošli na srečanjih za mamice z dojenčki in drugih predavanjih ter delavnicah. Če bi se radi temeljito pripravili na porod oziroma dojenje, dobrodošli!

*
Po podporo in pomoč pri dojenju lahko obrnete tudi na:
La Leche League Slovenija
Društvo svetovalcev za dojenje in laktacijo Slovenije
*
Morda bi vas zanimalo tudi:
Najboljši položaj za dojenje
Zavračanje dojenja
Kako pravilno pristaviti dojenčka?
Kdaj zamenjati stran pri dojenju?
Leni dojenčki ne obstajajo
Koliko materinega mleka popije novorojenček?
Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

*
Idejo za članek sem dobila tule:

https://www.llli.org/what-your-baby-knows-about-breastfeeding/

 

Komentiraj