Do kdaj dojiti?

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Je treba otroka pri določeni starosti odvaditi od dojenja? Dojenje po prvem letu Odstavljanje brez joka in frustracij Kako omejiti dojenje? Ukinitev nočnega dojenja Kaj storiti: – če se otrok še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok pogosto doji in pojé malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Vrednost materinega mleka po prvem letu Dojenje in izčrpanost mamice Nočno dojenje in karies Prijave: alenka@rumina.si Vaša investicija: 12,- € Darilo: dodatno gradivo po...
Otrok ima mamo za dudo?

Otrok ima mamo za dudo?

Celo nekateri strokovnjaki, ki naj bi imeli veliko znanja tudi o dojenju, žal širijo napačne informacije. Na primer, da je treba pri določeni starosti otroka omejiti dojenje. Ali pa, da ima otrok mamo za dudo in jo izkorišča. Kako je s tem?   Neka bodoča mamica mi je pisala: Malo sem zmedena glede dolžine dojenja. Po spletu okoliščin sem začela opravljati študentsko delo pri MNRI specialistki, sedaj sem tu že kakšno leto in se v tej smeri tudi sama izobražujem. Moja predpostavljena ima ogromno znanja na tem področju in ve marsikaj tudi o vzgoji otrok, med drugim tudi o dojenju in mi je rekla da se doji prvih 6 mesecev, potem 6 mesecev samo zjutraj in zvečer in potem še zadnjih 6 mesecev samo zjutraj ali samo zvečer (sem že pozabila, katero opcijo je povedala) … Pravi, da če se otrok dlje doji, da ima mamo za dudo, da jo tako izkorišča … Vi pa ste omenili, da nekatere mame dojijo tudi do otrokovega 7. leta in, da s tem ni nič narobe … Mi lahko, prosim, to pojasnite? V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo. Uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. Pomen dojenja se poudarja predvsem takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo. Mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal zaradi pomanjkanja strokovnega znanja o dojenju tudi med strokovnjaki v zdravstvu, izobraževanju...
Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Dojenje malčka – razkrivamo najpogostejše mite

Čeprav večina mater v zahodnem svetu ne načrtuje, da bo dojila tako »dolgo«, se dojenje malčka enostavno »zgodi«. Tudi pri nas je zakoreninjenih kar nekaj predsodkov in mitov o dojenju malčkov, pa poglejmo nekaj najpogostejših. 1. Otrok naj se doji, dokler je dojenček! Saj nismo v tretjem svetu. Ne bo držalo. Predolgo dojenje ne obstaja. Pri človeku do naravnega odstavljanja pride med 2,5 in 7 leti starosti, ne glede na to, kje na svetu živimo. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Za to se ni treba posebej truditi. Mati ne ponuja, otrok ne povpraša in tako se dojenje postopoma zaključi. 2. Kaj, če se nikoli ne bo nehal(a) dojiti? Vas je kdaj skrbelo, da vaš (zdrav) otrok ne bo shodil? Prenehal lulati in kakati v pleničke? Šel v svojo posteljo? Vse to se običajno zgodi, ko je otrok za to razvojno pripravljen, kar ni nujno vedno v skladu s pričakovanji. Vendarle: zaupajte, zgodilo se bo. Dojenje malčka je preprosto. Včasih se otrok odstavi celo prej, kot pričakujemo, kar je za mamico tudi lahko šok. 3. Dojenje po prvem letu je le še crkljanje. Dojenje je več kot le materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja in tolažbe, posebej če je v stiski, bolan, poškodovan, utrujen, prizadet, preplašen, ali pa se znajde v novem okolju. Dojenje med materjo in otrokom ustvari bližino, ki otroku zagotavlja čustveno stabilnost v času hitre rasti in razvoja. Dopuščanje, da otrok narekuje tempo odstavljanja, je izraz zaupanja. Prispeva k otrokovi samozavesti, da se odstavi, ko je za to razvojno pripravljen. Četudi bi bilo dojenje le crkljanje – kaj ni super, da...

Dojenje, odstavljanje in uvajanje v vrtec DOMŽALE*

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Porodniška se izteka: je treba dojenje omejiti ali ukiniti? Dojenje in materino mleko po prvem letu Odstavljanje brez joka in frustracij Omejevanje nočnega dojenja Uvajanje dojenega otroka v vrtec: – če se doma še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok še pogosto doji in pojé malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Dojenje in izčrpanost matere *Informacije in prijave: info@mini-svet.si MINI...

Je tudi tvoj otrok »zizoholik«? Navezan na prsi? Odvisen od dojenja?!

Zadnje čase se mamice v raznih forumih in FB skupinah pritožujejo, ker naj bi bil otrok kar naprej na prsih. Še več: priča smo kopici pravih »zizoholikov«, navezanih na prsi, odvisnih od dojenja … Gre res samo za pritoževanje izčrpanih mamic? Žal ne – vse skupaj je le odraz širše družbe, kulturne dediščine in iztirjenih pričakovanj. Če ne bi šlo za naše otroke, bi bilo smešno – tako pa je žalostno – na voljo je toliko znanja, podatkov (npr. o dojenju, zdravju, razvoju otrok itd.), človek naj bi bilo celo razumno bitje, pa vendar smo priča kroničnemu pomanjkanju zdrave pameti in vedno bolj nerazumnim odločitvam, izjavam. Toliko je govora o človekovi osebnostni in duhovni rasti – pa smo vedno bolj odtujeni – ne zgolj ljudje med seboj, temveč od samih sebe in žal tudi svojih otrok … 1. Sesalci smo!   Že samo ime pove, da smo ustvarjeni, da sesamo. Samice sesalcev imamo mlečne žleze, iz katerih potomci sesajo materino mleko.  Dojenje ni navada ali razvada, temveč pristna biološka potreba, ki našim mladičkom omogoča optimalen razvoj. 2. Dojenje je več kot zgolj mleko Dojenje materi olajša materinstvo, saj se s pomočjo materinskih hormonov intuitivno odziva na otrokove potrebe – instinktivne odločitve pa so običajno tudi najboljše. Poleg materinega mleka dojenje vsebuje vse, kar potrebuje dojenček – deležen je kožnega in očesnega stika, mamico voha, okuša, sliši. Dokazano je, da so dojeni otroci obenem tudi več pestovani. 3. Dojenje – potreba ali navada? Potrebe prerastemo, navad, razvad pa se odvadimo, v tem je ključna razlika: http://www.rumina.si/dojenje-kako-razlikovati-med-potrebo-in-navado/ 4. Dojenje je allinclusive. Takojšnje dosledno odzivanje na otrokove potrebe je ključnega pomena za...