Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Dolgotrajno dojenje, zadòjenci in čigava je mati?

Zadnjič mi je neka mamica posredovala članek o dojenju po prvem letu, ki je bil objavljen v brezplačni reviji o zdravju in na voljo v čakalnici ene od zdravstvenih ustanov. Zanimivo naključje: pod drugim delom članka, ki vsebuje osebna prepričanja o nesprejemljivosti oz. celo škodljivosti »dolgotrajnega« dojenja je bil oglas za nadaljevalno mlečno formulo z enako površino kot je bila površina besedila. Mislim, da je komentar na to temo odveč. Dotaknila pa bi se nekaj trditev, ki kličejo po razmisleku in odzivu. Navajam: Doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko, eden najbolj znanih učencev dr. Ruglja, namreč meni, »da dojenje, ki se zavleče tudi v kasnejše faze otrokovega življenja, vzgaja posameznike, močno navezane na matere.« Da se dojenje zavleče? V strokovni literaturi o dojenju predolgo dojenje ni opredeljeno – znano je, da je biološka norma dojenja pri človeku 2,5–7 let. Izrazi »dolgo«, »podaljšano« dojenje so poljubni in jih običajno zasledimo v medijih, kjer se polarizirajo mnenja na temo, kako dolgo naj bi se otrok dojil. Kaj je narobe z navezanostjo? Ali ni zaželeno, da je otrok varno navezan na primarnega skrbnika, kar je običajno mama? Dojenje je veliko več kot zgolj materino mleko – čeprav vsaka kapljica šteje ne glede na otrokovo starost. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. Poleg tega se aktiven otrok med fazami raziskovanja prek dojenja ponovno poveže z materjo. Dojenje malčka je osrečujoče in zadovoljujoče tudi za mamo, ki vidi, da zna zadostiti potrebam svojega otroka. Dojenje med materjo...
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

Za mnogo mamic se dojenje že v prvih tednih sprevrže v kopico težav, ki bi jih bilo z nekaj znanja in informacij mogoče preprečiti. Če vemo, kaj pričakovati, lažje odreagiramo, če opazimo, da nekaj ni v redu, in ne izgubljamo časa. Nanizali smo preizkušenih 10 nasvetov o dojenju, ki so bili v pomoč številnim mamicam. 1. Ne glejte na uro. Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo. Dojenje naj ima vedno prednost, saj je razdraženega dojenčka težko pristaviti. 2. Mleko je. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da se novorojenček doji pogosto in po malem. 3. Dojenčka imejte pri sebi. Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) je najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Udobno se namestite in imejte otročička ob ali na sebi, da se bo imel priložnost dojiti. 4. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Če pa kljub pogostemu dojenju še vedno išče, joče, je nezadovoljen ali zelo zaspan, pleničke niso dovolj polulane/pokakane in je tudi pridobivanje teže...
Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Z oktobrom 2019 se v knjižnici ATL Radovljica pričnejo srečanja za mamice z dojenčki. Rdeča nit srečanj za mamice z dojenčki so teme, ki mamice najbolj zanimajo: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje, pridružile pa se nam bodo tudi zanimive gostje. Najlepše pa je, da se na naših srečanjih med mamicami stkejo mnoga znanstva, ki prerastejo v prava prijateljstva. Brezplačna srečanja za mamice z dojenčki bodo vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 10.00–11.30. 2.10.2019     Dojenje: rešitve najpogostejših težav 16.10.2019   Spanje in uspavanje dojenčka 6.11.2019      Dojenčkov jok 20.11.2019   Nošenje dojenčka v nosilki 4.12.2019     Poporodna depresija in druge stiske 18.12.2019   Uvajanje goste hrane: pri 4 ali 6 mesecih? 8.1.2020      Priprave na porod in dojenje 22.1.2020   Do kdaj dojiti? 5.2.2020     Prva pomoč doma 19.2.2020   Bo moj otrok razvajen? 4.3.2020     Dojenje ni steklo: kako preboleti boleče izkušnje? 18.3.2020   Sorojenci in prihod dojenčka 8.4.2020     Materinstvo in partnerstvo 22.4.2020   Dojenje v nosečnosti, tandemsko dojenje 6.5.2020     Kako poskrbeti zase ob dojenčku 20.5.2020  Če je mleka premalo … 3.6.2020     Odstavljanje in uvajanje v vrtec 17.6.2020   Prvi grižljaji: kašice ali z roko (BLW)? 1.8.2020   Srečanje ob tednu dojenja (otroško igrišče v športnem parku Radovljica) Toplo vabljeni, da naša srečanja za mamice z dojenčki soustvarite tudi partnerji, bodoči in stari starši ter vsi, ki sodelujete...

Pridobivanje teže pri dojenčku

Pridobivanje teže je eden od znakov, da dojenček dobro napreduje. Skrbno spremljanje je potrebno predvsem v prvih dneh in tednih po rojstvu, da lahko čim prej zaznamo morebitne težave ter materi zagotovimo ustrezno podporo in tako preprečimo prezgodnjo prekinitev dojenja. Od mamic, ki prenehajo dojiti, jih namreč kar 74 % opusti dojenje ravno v prvih šestih tednih. Če dojenček dobro pridobiva težo, matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje. Nepridobivanje teže – eden glavnih razlogov za prekinitev dojenja Glavni razlogi za prekinitev dojenja v prvih šestih mesecih so: premalo mleka, boleče bradavice, težave s pristavljanjem ter nenapredovanje oz. nepridobivanje teže, in sicer: – ker dojenček dejansko ne pridobiva teže – ker se zdi, da dojenček ne pridobiva teže – ker je prisoten strah pred tem, da otrok ne pridobiva teže. Strah pa ni prisoten le pri starših, temveč tudi pri nekaterih zdravstvenih delavcih z manj znanja in izkušenj na področju dojenja, zato v primeru (včasih zgolj navideznega) nepridobivanja teže pogosto kot edini ukrep predlagajo dodajanje mlečne formule po steklenički, kar lahko privede do prekinitve dojenja. Kaj upoštevamo pri pridobivanju teže? Izkušnje kažejo, da matere pri dojenju kljub hudim težavam vztrajajo dlje, če dojenček pridobiva težo oz. normalno napreduje. Če je pridobivanje teže pod vprašajem, je treba mamicam in dojenčkom nuditi pravočasno strokovno pomoč in jih skrbno spremljati: Najprej je treba izključiti napake pri tehtanju. Uporabljati je treba ustrezne krivulje rasti. Opazovati dojenje. Mamici pomagamo vzpostaviti, ohraniti oz. povečati laktacijo (tvorjenja mleka). Dojenčku pomagamo, da se bo dobro pristavljal in bo po potrebi dohranjevan na načine, ki ne motijo dojenja. Dojenčka je treba skrbno spremljati (pediater, patronažna sestra, svetovalka...

Tehtanje dojenčka – kako se izognemo napakam

Pridobivanje teže je pomemben podatek, od katerega je pogosto odvisno dojenje oz. upravičenost dodajanja mlečne formule, zato je koristno vedeti, na kaj moramo biti pozorni pri tehtanju dojenčka. Kako pravilno stehtati dojenčka? Tehtanje dojenčka bi moralo biti preprosto, kajne? Če stehtamo kilogram sladkorja na katerikoli tehtnici, bi morali natehtati kilogram. Zakaj pri tehtanju dojenčkov ni tako? Je tehtanje dojenčkov zakomplicirano? Tehtanje dojenčka – tehtanje odločitev Tehtnica je nenazadnje zgolj orodje in ugotovljena teža samo podatek, pa vendar. V praksi zaradi napak pri tehtanju pogosto prihaja do netehtnih odločitev. Mednje običajno sodijo: nepotrebno ali prekomerno dodajanje mlečne formule, prezgodnje uvajanje goste hrane in prezgodnja prekinitev dojenja, ali pa se ukrepa prepozno. V prvih tednih po rojstvu so grami nemalokrat edino merilo otrokovega napredka, kljub temu da podatka o napredovanju teže nikdar ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč vedno v kontekstu. Treba je opazovati dojenje, spremljati dojenčkovo rast in obseg glavice, informacije o odvajanju, otrokovem razpoloženju itd. Predvsem za skrbno opazovanje dojenja v sistemu zdravstvenega varstva žal nemalokrat zmanjka bodisi časa bodisi strokovnega znanja o dojenju. Kdaj tehtati? Dojenčka je najbolje tehtati približno ob istem času dneva – npr. ob previjanju, umivanju, pred ali po dojenju oz. hranjenju. Otroka po potrebi stehtajte vsak dan ali vsakih nekaj dni oz. vsak teden. Morda je najbolje, da se za tehtanje dogovorite s patronažno sestro ali v posvetovalnici. Če imamo tehtnico doma, nas lahko zamika, da pričnemo tudi s kontrolnim tehtanjem (podojev), kar je kontraproduktivno in običajno povzroči le še dodaten stres. Kontrolno tehtanje je potrebno le izjemoma. Tehtanje dojenčka: najpogostejše napake Tehtanje dojenčka na kuhinjski tehtnici ali tehtnici za odrasle ni primerno za...