Odstavljanje in uvajanje v vrtec

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odhajam v službo: je treba omejiti ali ukiniti dojenje? Kako brez joka in frustracij odstaviti otroka? Kako otroka “odvaditi” od nočnega dojenja? Uvajanje dojenega otroka v vrtec: – če se doma še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok še pogosto doji in pojé bolj malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Ali materino mleko po prvem letu res nima več vrednosti? Spletna delavnica v posebni FB skupini. Obvezne prijave: alenka@rumina.si Cena: 9,-...

Ali materino mleko po določeni starosti otroka res nima več vrednosti?

V Sloveniji je zakoreninjeno prepričanje, da materino mleko po določeni starosti otroka nima več vrednosti – mnogi menijo, da po 12 mesecih. To ne drži. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka ščitijo pred boleznimi. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja. Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico otrokovih potreb po cinku. Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem bolje. Pomembna sestavina dojenja je tudi čustvena stabilnost, ki je je deležen otrok, saj dojenje otroka umirja. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se zmanjšujejo tudi druga tveganja, npr. debelost in druge bolezni. Dojenje je več kot zgolj samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo...

So dojeni malčki bolj odvisni od matere?

Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere. Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Judovska Tora, muslimanski Koran in Svetovna zdravstvena organizacija priporočajo vsaj dve leti dojenja, začenši s 6 meseci izključnega dojenja. Raziskave so pokazale, da je biološko normalno trajanje dojenja 6–7 let. Pri tej starosti namreč naravna potreba po sesanju izzveni, človekov imunski sistem dozori, mlečne zobe pa začnejo nadomeščati stalni. Upoštevajoč življenjsko dobo in druge dejavnike se vsi sesalci dojijo 6 do 7 človeških let. Seveda pa se v t.i. razvitem svetu kulturne norme lahko močno razlikujejo od bioloških. Normalna potreba po dojenju je torej prisotna več let in otroci potrebujejo nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete (http://www.rumina.si/wp-content/uploads/2014/09/Predolgo-dojenje1.pdf) je razvidno, da je v Sloveniji ta meja pri 12 mesecih. Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni, da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12...