Ali materino mleko po določeni starosti otroka res nima več vrednosti?

V Sloveniji je zakoreninjeno prepričanje, da materino mleko po določeni starosti otroka nima več vrednosti – mnogi menijo, da po 12 mesecih. To ne drži. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka ščitijo pred boleznimi. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja. Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico otrokovih potreb po cinku. Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem bolje. Pomembna sestavina dojenja je tudi čustvena stabilnost, ki je je deležen otrok, saj dojenje otroka umirja. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se zmanjšujejo tudi druga tveganja, npr. debelost in druge bolezni. Dojenje je več kot zgolj samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo...