Do kdaj dojiti?

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Je treba otroka pri določeni starosti odvaditi od dojenja? Dojenje po prvem letu Odstavljanje brez joka in frustracij Kako omejiti dojenje? Ukinitev nočnega dojenja Kaj storiti: – če se otrok še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok pogosto doji in pojé malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Vrednost materinega mleka po prvem letu Dojenje in izčrpanost mamice Nočno dojenje in karies Prijave: alenka@rumina.si Vaša investicija: 12,- € Darilo: dodatno gradivo po...

Odstavljanje in uvajanje v vrtec

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Odhajam v službo: je treba omejiti ali ukiniti dojenje? Kako brez joka in frustracij odstaviti otroka? Kako otroka “odvaditi” od nočnega dojenja? Uvajanje dojenega otroka v vrtec: – če se doma še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok še pogosto doji in pojé bolj malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Ali materino mleko po prvem letu res nima več vrednosti? Spletna delavnica v posebni FB skupini. Obvezne prijave: alenka@rumina.si Cena: 9,-...

So dojeni malčki bolj odvisni od matere?

Nekateri menijo, da so otroci, ki se dojijo po prvem letu, bolj odvisni od matere. Številne študije so pokazale ravno nasprotno: da zadovoljevanje otrokovih čustvenih potreb spodbuja njegovo samozavest in neodvisnost. Judovska Tora, muslimanski Koran in Svetovna zdravstvena organizacija priporočajo vsaj dve leti dojenja, začenši s 6 meseci izključnega dojenja. Raziskave so pokazale, da je biološko normalno trajanje dojenja 6–7 let. Pri tej starosti namreč naravna potreba po sesanju izzveni, človekov imunski sistem dozori, mlečne zobe pa začnejo nadomeščati stalni. Upoštevajoč življenjsko dobo in druge dejavnike se vsi sesalci dojijo 6 do 7 človeških let. Seveda pa se v t.i. razvitem svetu kulturne norme lahko močno razlikujejo od bioloških. Normalna potreba po dojenju je torej prisotna več let in otroci potrebujejo nadomestek, če so odstavljeni, preden potrebo po sesanju prerastejo. Med nadomestke sodijo npr. duda, steklenička, ninica ipd., do katerih je družba zelo tolerantna in jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Pri tem pridejo do izraza dvojna merila: nadomestki za dojenje so sprejemljivi, če pa je otrok (varno) navezan na svojo mamo, v naročju katere je tudi prek dojenja deležen vsega, kar potrebuje za normalen fizičen in duševen razvoj, pa to velja za nesprejemljivo – iz ankete (http://www.rumina.si/wp-content/uploads/2014/09/Predolgo-dojenje1.pdf) je razvidno, da je v Sloveniji ta meja pri 12 mesecih. Kjer je zgodnje odstavljanje družbena norma, številne matere nevede spodbujajo odstavljanje tako, da dojenje nadomeščajo s stekleničko ali dudo. Včasih pa si mati napačno razlaga normalno vedenje pri otroku (npr. v starosti 9–12 mesecev: otrok se manjkrat želi dojiti, doji se krajši čas, med dojenjem ga več stvari zmoti) in meni, da je to znak pripravljenosti na odstavljanje. Otrok, mlajši od 12...