Podprimo dojenje za zdravje planeta

Podprimo dojenje za zdravje planeta

Letošnji teden dojenja je rdeča nit slogan Podprimo dojenje za zdravje planeta. Naše zdravje se začne že v maternici, prva pomembna prelomnica sta rojstvo in dojenje – kako se rodimo in kaj je tisto prvo, kar pride v naša prebavila, namreč zaznamuje naše zdravje na dolgi rok. Zdravje dojenčkov in mamic ter nenazadnje družin in širše družbe pa je neločljivo povezano z zdravjem našega edinega doma, planeta Zemlje.  Edina hrana in zdravilo brez odpadkov Materino mleko se tvori in pretaka brez kakršnegakoli onesnaženja, nepotrebne embalaže ali odpadkov, medtem ko proizvodnja, promet in priprava mlečnih formul ter stekleničk zahtevajo ogromne količine vode, goriva, stekla, plastike in gume – in ustvarjajo ogromno odpadkov. Spodkopavanje dojenja poleg izgube, ki jo lahko merimo z denarjem, pomeni tudi zapravljanje zdravja mater in otrok, naših zanamcev in neobnovljivih virov ter uničevanje našega planeta. Materino mleko je popolni obnovljivi naravni vir Dojenje je neprecenljiv obnovljivi vir brez ogljičnega odtisa, ki preprečuje druge oblike škode za okolje, npr. v obliki odpadnega materiala in povečanega prebivalstva. Hranjenje z mlečno formulo izčrpava naravne vire in obremenjuje okolje Več umetno hranjenih otrok pomeni več krčenja gozdov, erozije tal, onesnaževanja, podnebnih sprememb in zapravljanja virov. Zaradi hranjenja z mlečo formulo in drugimi nadomestki materinega mleka zavržemo ogromno pločevink, plastične in papirnate embalaže. Vendar ni le problem v mlečni formuli. Za izdelavo stekleničk in cucljev so potrebni plastika, steklo, guma, in silikon – proizvodnja teh materialov pa zahteva veliko virov; končnih izdelkov žal ni mogoče vedno reciklirati. Do onesnaževanja prihaja pri proizvodnji, distribuciji in odstranjevanju. Posebej zaskrbljujoča je proizvodnja plastike, saj je večinoma izdelana iz nafte, ključnega vira, proizvodnja katerega prav tako onesnažuje okolje. Plastika je praktično neuničljiva: tudi...
Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.   Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral! Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več. Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane! Na pomoč, moj dojenček ne kaka! Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan [Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!] Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to...
Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Žal se s koronavirusom lahko okuži tudi novorojenček. Kaj poleg znanih ukrepov lahko predvsem v porodnišnici storite sami, da svojega novorojenega otroka zaščitite pred okužbo z virusom SARS-CoV-2?   1. Ne ločujte se od novorojenčka! Poleg koronavirusa so novorojenčki v zdravstvenih ustanovah, predvsem bolnišnicah, lahko izpostavljeni tudi bolnišničnim okužbam. Tveganje se poveča vsakič, ko npr. novorojenčka odpeljejo v drug prostor ali so z njim v stiku drugi ljudje. Poleg tega rooming-in ali sobivanje ne pomeni, da dojenčka po tem, ko ste po porodu izvajali kožni stik, zavitega v “štručko” odložite v posteljico in čakate, kdaj se bo dojil ali pa da vam osebje da navodila. Pravo sobivanje pomeni čim več kožnega stika tudi prve dni in tedne po porodu. Zelo priporočljivo je, da imate novorojenčka čim več tik ob sebi, da se bo lahko čim pogosteje dojil. Vsaka kapljica mleka šteje. Po možnosti sami skrbite za otročička (sami ga previjajte in preoblačite), da se ga osebje čim manj dotika. Bodite pozorni na higieno rok osebja – zaradi stresnih okoliščin, pomanjkanja časa ipd. se lahko zgodi, da se na ustrezno umivanje ali razkuževanje rok nehote pozabi. Kaj pa dajanje dojenčka na “štacijo” čez noč, da bi si odpočili? Le v skrajni sili, če res ne gre drugače. Čez dan vsako minuto izkoristite za počitek, dojenček naj bo z vami tudi ponoči – po eni strani je ločitev od vas zanj izredno stresna, stres pa negativno vpliva na naš imunski sistem, po drugi strani pa tvegate, da bo dobil dodatek mlečne formule po steklenički, kar spodkopava dojenje in že ena sama steklenička spremeni črevesno mikrobioto za več tednov izključnega dojenja. Neugodne...
Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Običajno menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in preveriti položaj za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti. Ko v naročje dobimo novorojenčka, kmalu ugotovimo, da ni ravno tako. Da pravzaprav ni razloga za dajanje bradavice v otrokova usta ali tiščanje dojenčkove glavice v prsi, čeprav pogosto dobimo takšen nasvet. Mamice me pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Nekatere mamice skrbi, ali bi se morale naučiti dojiti v vseh položajih. Zbrala sem nekaj zanimivih informacij in upam, da boste – če še niste – pri dojenju sproščeno uživale in si mimogrede še malce oddahnile, saj je skrb za dojenčka včasih naporno poslanstvo. Dojenčki se znajo dojiti, zakaj je položaj za dojenje pomemben? Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Tako kot novorojeni mucki ali teliček ob mami so tudi naši zdravi donošenčki opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati materine prsi. Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Izkušnje kažejo, da so težave pri dojenju pogostejše po težkem, dolgem, medikaliziranem porodu. Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto,...

Premalo mleka proti večeru?

Pomanjkanje mleka proti večeru je pogost problem. Če otrok dobro pridobiva na teži, je sicer zadovoljen, dovolj kaka in lula, dodatek ni potreben. Toda, kaj storiti, če je dojenček nemiren, neutolažljiv, nenehno išče in ga ni mogoče umiriti? Je edina rešitev dodatek po steklenički? Vabljeni, da prisluhnete, kako se znebiti večernega dodatka in preiti na polno dojenje. V podcastu bom z vami bom podelila nekaj idej, ki so pomagale že mnogim mamicam.  ...