Uspešno dojenje – ovire, ki jih je mogoče premagati

Uspešno dojenje je nekaj, kar si želi večina bodočih mamic. Dojenje se zdi samoumevno, saj je vendar naravno, kajne? Za mnoge matere pa se dnevi in tedni po porodu sprevržejo v veliko stisko ravno zaradi dojenja. Kako je to mogoče, saj se o dojenju vendar toliko govori? V praksi ni vedno tako preprosto … Za nekatere matere se pot do uspešnega dojenja včasih zdi podobna minskemu polju*. Zaupamo informacijam, ki smo jih prejeli v šoli za starše. Računamo na podporo in pomoč v porodnišnici in s strani patronažne sestre. Ali pa se lahko obrnemo na svoje mame in tašče. Poleg tega so skoraj povsod na voljo brezplačni nasveti o dojenju … Kakšno minsko polje neki? 1. past: zdravstveni delavci se spoznajo na dojenje in mi bodo znali pomagati. V Sloveniji je približno 6.500 aktivnih zdravnikov in okoli 20.000 medicinskih sester, od tega okoli 400 babic. Od tega ima specialno znanje o dojenju 5 zdravnic, 20 medicinskih sester ter 7 babic, ki so mednarodno certificirane svetovalke za dojenje in laktacijo (IBCLC). Pri zdravnikih je torej razmerje 1 : 1.300, pri medicinskih sestrah pa 1 : 1.000; ena zdravnica/medicinska sestra IBCLC na 1.300 zdravnikov oziroma na 1.000 medicinskih sester. Seveda to nikakor ne pomeni, da drugi zdravstveni delavci ne podpirajo dojenja – vendarle je njihovo specialno znanje na tem področju plod lastnega izobraževanja in osebnih izkušenj z dojenjem, kar pa ne zadošča vedno. Kako iz začaranega kroga? Zagotovo bi bile nujne sistemske spremembe: – uvedba predmeta dojenje za vse zdravstvene delavce, ki lahko pridejo v stik z doječimi materami oziroma dojenimi otroki – prepoznavanje in (o)vrednotenje storitev na področju dojenja v...

Mama, kdo jo sploh še rabi?

Izbrisana! Ne rabimo te (več)! Niti hvala. (No, morda za materinski dan. Tako, zaradi lepšega, ker se spodobi.) Dejansko pa se je že pred časom začelo skoraj neopazno brisati matere – presenetljivo je, da so težnje po opuščanju besede mama prisotne v organizacijah, ki naj bi matere ščitili in podpirali v njihovih prizadevanjih, da bi dojile. Zdi se, da je mentaliteta »uporabi in zavrzi« prisotna na vseh področjih, saj kot kaže, tudi mam ne rabimo več. Poleg posvojitev obstajajo umetna oploditev in nadomestne matere. Odrasli imamo pravico do otroka, ali pač? Kakorkoli obrnemo: še noben odrasli ne glede na spol si otroka ni naredil sam. Morda pa smo tako napredovali, da bo kmalu mogoče tudi to? No, očitno je pri dojenju zgodba drugačna in že sedaj lahko doji dobesedno kdorkoli. Začelo se je z zamislimi … Že marca 2016 smo svetovalke za dojenje na simpoziju La Leche League International v Frankfurtu protestirale, ko je želel upravni odbor v 2. točki naše več kot 60 let stare filozofije* mimo nas in vsake razprave spremeniti droben detajl. V trditvi »V svojih zgodnjih letih otrok čuti močno potrebo po materini bližini, ki je enako pomembna kot potreba po hrani.« so besedo »materini« želeli spremeniti v »skrbnikovi« – z utemeljitvijo, da se matere v mnogi državah kmalu po otrokovem rojstvu vrnejo na delo in za otroke skrbijo skrbniki. Ko je razprava skrenila z dnevnega reda in smo prišle do omenjene teme, ki je slučajno pricurljala na dan, je bilo vse narobe. Upravni odbor je želel spremembo speljati na tiho, da se ne bo kdo »po nepotrebnem« vznemirjal. Toliko o transparentnosti in vsevključevanju okoli...
Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje v prvih 24 urah – 10 napak, ki se jim lahko izognete

Dojenje je naravno, vendar se zaradi pomanjkanja pravih informacij in veščin za marsikatero mamico sprevrže v stisko že kmalu po porodu. S pravočasno pomočjo se da marsikaj rešiti. Prve ure in dnevi po porodu so namreč ključni za vzpostavitev dojenja oz. vzpostavitev in ohranjanje laktacije, če se novorojenček ne more dojiti. Preberite, kaj moramo vedeti, kaj je priporočljivo storiti in čemu se je pametno izogniti. Z vas sem zbrala 10 najpogostejših napak pri dojenju v prvih 24 urah. 1. Dojenček je utrujen od poroda, zato naj bi ga bilo treba pustiti v posteljici, da si odpočije. Ne drži. V nekaterih porodnišnicah novorojenčka ob premestitvi iz porodnega bloka na poporodni oddelek povijejo v »štručko« in odložijo v posteljico, rekoč, da si mora sedaj dojenček odpočiti. Najboljši način počitka za dojenčka in mamico je, da skupaj ležita in dremata. Tako bosta oba bosta bolj mirna, dojenčka pa bo bližina materinih prsi spodbudila k dojenju in se bo lahko pristavil po potrebi. Povijanje v štručko duši dojenčkovo komunikacijo, dlje spi, namesto da bi se dojil, lahko pa se tudi pregreje. 2. Novorojenček ima za 24 ur rezerve, zato ga lahko pustimo spati. Izkušnje iz prakse kažejo, da čez 24 ur pogosto nastopi panika: tehtanje, tehtanje podojev, steklenička, nastavki in še kaj. Ravno prepričanje o »rezervi« in napačno sklepanje, da z dojenjem lahko čakamo, botruje številnim težavam pri vzpostavitvi dojenja! Dokazano je, da 8–10 podojev v prvih 24 urah zniža tveganje za zlatenico. Kožni stik ni pomemben le takoj po otrokovem rojstvu, temveč tudi v prvih dneh. Novorojenček naj bo tik ob mamici, da se bo imel priložnost čim večkrat dojiti. 3. Prve...
Nehajte nam lagati o dojenju!

Nehajte nam lagati o dojenju!

Skrbeti za dojenčka je ena največjih, najlepših in včasih tudi najstrašnejših odgovornosti v življenju, predvsem za mamice, ki želijo narediti vse »prav«. Ko smo noseče, nas skrbi predvsem porod. Beremo, raziskujemo, sprašujemo. Dojenje se nam zdi samoumevno – saj je vendar naravno, kajne? Dojenčka damo k prsim in pije mleko ali pač? Sploh pa, to je še daleč, bo že nekako. Nenazadnje so zato v porodnišnicah strokovnjaki, ki mi bodo znali pomagati … Kakšna zmota! Tudi sama sem razmišljala tako in doživela bridka razočaranja. Žal nisem edina. V preteklih 16 letih, odkar sem sama postala mama, se na področju podpore pri dojenju v zdravstvenem sistemu ni kaj dosti spremenilo. Žalostno je, da dojenje mnogokrat ne steče zgolj zaradi pomanjkanja pravih informacij! Poleg tega zaradi nasprotujočih si nasvetov matere nemalokrat sprejemajo odločitve, ki izhajajo iz strahu in običajno niso najboljše ne zanje ne za dojenčke. Dojenje je enostavno?! Nehajte govoriti mladim materam, da je dojenje enostavno. Kaj v življenju, kar je res vredno, pa nam pade kar samo iz neba? Dojenja se naučimo. Več treniramo, bolje gre. Če seveda vemo, kaj pričakovati, kaj je normalno. Dojenje je fiziološko Ja, saj je tudi porod nekaj fiziološkega. Seveda je včasih čisto enostavno – če steče. Žal pa za vse ženske porod in dojenje nista tako preprosta. Glede na podatek, da že v prvih tednih število dojenih otrok strmo pade in je pri 3 mesecih izključno dojena le okoli tretjina dojenčkov, je očitno nekaj narobe. Pri tem nikakor ne gre za nesposobnost mater, temveč pomanjkanje podpore. Propagiranje dojenja, potem pa stekleničko v roke       Za nekatere mamice se dojenje sprevrže v agonijo...
10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

10 preizkušenih nasvetov za uspešno dojenje

Za mnogo mamic se dojenje že v prvih tednih sprevrže v kopico težav, ki bi jih bilo z nekaj znanja in informacij mogoče preprečiti. Če vemo, kaj pričakovati, lažje odreagiramo, če opazimo, da nekaj ni v redu, in ne izgubljamo časa. Nanizali smo preizkušenih 10 nasvetov o dojenju, ki so bili v pomoč številnim mamicam. 1. Ne glejte na uro. Opazujte dojenčka. Ko pokaže prve subtilne znake, da bi se dojil (npr. išče, obrača glavico, se nežno oglaša, odpira usteca, daje rokico v usta), ga takoj pristavite in podojite. Dojenčka najprej previjemo le, če je zaspanček in ga drugače težko zbudimo. Dojenje naj ima vedno prednost, saj je razdraženega dojenčka težko pristaviti. 2. Mleko je. Pogosto slišimo, da prve dni po porodu ni mleka, kar ne drži. V prvih dneh se materino mleko (mlezivo, kolostrum) tvori po kapljicah, kar je naravno, saj je novorojenčkov želodček še čisto majhen. Normalno je, da se novorojenček doji pogosto in po malem. 3. Dojenčka imejte pri sebi. Predvsem v prvih dneh in tednih je kožni stik (koža na kožo) je najpreprostejši in najučinkovitejši način za vzpostavljanje dojenja, preprečevanje in odpravljanje težav pri dojenju. Udobno se namestite in imejte otročička ob ali na sebi, da se bo imel priložnost dojiti. 4. Prepogosto dojenje ne obstaja. Z dojenjem dojenčka ne utrujamo ali mučimo. Sesalci smo ustvarjeni za sesanje in človeški mladički potrebujejo materino bližino. Če je dojenček na prsih zadovoljen, se pomiri, dovolj odvaja in pridobiva na teži, je vse v redu. Če pa kljub pogostemu dojenju še vedno išče, joče, je nezadovoljen ali zelo zaspan, pleničke niso dovolj polulane/pokakane in je tudi pridobivanje teže...