Vsak otrok se lahko nauči spati?

Spanje dojenčka je večna tema starševskih pogovorov, številnih priročnikov in člankov. Je uspavanje dojenčka res cela znanost? Preveč kompliciramo?   Zaskrbljujoče je, da je v večini priročnikov za starše, ki govorijo tudi o spanju dojenčkov, najdemo naslednje: nove platnice, stara vsebina (škodljivi nasveti) brez strokovnih referenc (osebna prepričanja avtorjev) ignoriranje bioloških potreb in zato popolnoma zgrešena izhodišča nerealna pričakovanja brez znanstvene osnove nasveti temeljijo na umetnem hranjenju, urniku, številkah (npr. predpisovanje, koliko ur naj bi otrok spal) nestrokovni, neetični, nečloveški nasveti (spodbujanje staršev, naj se ne odzovejo na otrokove potrebe) kršenje otrokovih in človekovih pravic (npr. pravice do zdravja). Naj za ilustracijo navedem le nekaj naključno izbranih odlomkov: Ko bo dojenček star tri mesece, ga boste začeli navajati na pravi red. V obdobju od treh do šestih mesecev bo psihično pripravljen, da bo vso noč prespal … Po teh metodah dojenčki spijo od sedmih zvečer do sedmih zjutraj že ob zavidljivih 8–12 tednih. V okvir za fotografije mu dajte sliko sebe, vašega partnerja, bratcev in sestric, če jih ima, da si jih bo lahko ogledoval pred spanjem … Pred spanjem dajte dojenčku igračko ali odejico, ki ga bo pomirjala – med šestim mesecem in prvim letom se večinoma navežejo na tisto, kar imajo vedno v otroški posteljici. Odvajanje od nočnih obrokov Je vaš otrok star več kot šest mesecev in ponoči še vedno pije? Pitje je v tem primeru samo neugodna navada uspavanja, ki otroku preprečuje, da bi neprekinjeno spal do jutra … … Če pa se ponoči večkrat prebudi in lahko spet zaspi samo z dojko ali s stekleničko, pitje povzroča motnjo spanja. Učenje spanja otežujejo tudi bratci ali sestrice, ki...

Od kdaj dojenčki spijo sami?

Od nekdaj so človeški mladički spali pri starših. V večini južne Evrope, Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike starši spijo z dojenčki. V številnih kulturah je skupno spanje norma, dokler se otroci ne odstavijo, pri nekaterih pa se nadaljuje še dolgo po odstavljanju. Japonski starši (ali stari starši) pogosto spijo v bližini otrok vse do najstniških let; na enem ‘bregu’ spi mati, na drugem oče, vmes pa teče ‘reka’ otrok. Pred 70 ali 80 leti pa so v zahodni družbi, ki je močno poudarjala dojenčkovo samozadostnost, domnevali, da je zgodnje nočno ločevanje dojenčkov od staršev nujno za vzgajanje srečnih, samozavestnih, čustveno zdravih in neodvisnih bodočih odraslih, obenem pa od energije prekipevajočih staršev, ki zadovoljni živijo nočno življenje, ločeni od otrok. Samotno spanje se je spodbujalo skupaj z umetnim hranjenjem po urniku na zgodovinsko novih zamislih brez znanstvenih dokazov: »Pediatri in strokovnjaki za vzgojo so zmotno trdili, da to spodbuja otrokovo sposobnost samopomirjanja, kar naj bi povzročilo, da bodo otroci odrasli v neodvisne odrasle,« opozarja avtor knjige Spanje z dojenčkom in raziskav o spanju dojenčkov, dr. McKenna, ki je ugotovil, da priporočila ne temeljijo niti na empiričnih laboratorijskih ali drugih raziskavah o dojenčkih niti na medkulturnih spoznanjih: »V študijah  ni bilo ničesar, kar bi odražalo, kar so sodobne nevrobiološke in psihološke raziskave pokazale o biologiji človeških otrok in vlogi materinega dotika pri spodbujanju rasti in dobrega počutja človeškega mladička.« *** Iz knjige Spanje z dojenčkom (James J. McKenna)...

Kako dolgo naj spimo z otrokom?

Dokler želite! Kako dolgo bo dojenček ali otrok spal v neposredni bližini staršev, v celotni evoluciji naše vrste nikdar ni nikogar skrbelo. Dokler v skupnem spanju uživajo vsi vpleteni in so odnosi, ki jih to odraža podnevi, zdravi, s skupnim spanjem ni treba prekiniti – saj bo nekega dne do tega prišlo samo od sebe. Ali skupno spanje postane škodljivo? Dejansko ni točno določene meje, pri kateri bi skupno spanje družine nenadoma ali postopoma postalo škodljivo – razen če nekdo od sodelujočih ni več zadovoljen ali pa situacija za katerega od družinskih članov postane socialno, duševno ali telesno nezdrava ali nezaželena. Skupno spanje (v družinski postelji ali istem prostoru) nikoli ne more biti najboljše, če se vsi vpleteni ob tem ne počutijo dobro, zato je s tem najbolje prekiniti. Če nekdo ne želi skupnega spanja, ga ne smemo vsiljevati. Prof. James McKenna, priznani strokovnjak za spanje, pripoveduje: Spomnim se, kolikokrat so moji južnoameriški dodiplomski študentje po predavanjih o skupnem spanju v zadregi pristopili in mi šepetaje pripovedovali svoje zgodbe, ki jih vrstnikom iz strahu pred posmehom niso upali povedati. Večkrat so mi povedali, da ŠE VEDNO spijo skupaj s starši, ko se med počitnicami vrnejo domov! En od mojih študentov je opisal, kako vsi otroci skočijo na posteljo staršev in se pogovarjajo, si pripovedujejo zgodbe, jedo, gledajo televizijo in preprosto uživajo v skupnem spanju in druženju … Iz knjige Spanje z dojenčkom (James J. McKenna) Spanje z dojenčkom...

Ali s spanjem v družinski postelji otroka razvadimo?

Ne! To vsesplošno opozorilo temelji na subjektivnih, zaznanih vrednotah, ne na znanosti. Kar je za eno družino ‘razvada’, je za drugo najdragocenejši skupni čas. In večini (čeprav morda ne vsem) se spanje v družinski postelji zdi nekaj dobrega zaradi samih pravih razlogov. Otroci se nočejo odpovedati nečemu, kar je dobro zanje Tako kot odrasli se tudi dojenčki in otroci ne bodo hoteli odpovedati nečemu, za kar čutijo, da je prav. Tako rekoč je mogoče prekiniti katerokoli človeško navado. Kako vpeljati novo obliko spanja, pa je odvisno od tega, kdo so starši in otroci in kakšne so posebne značilnosti družine. Kdaj dati otroka v svojo sobo? Z odločitvijo, da ste pripravljeni dati otroka spat v svojo sobo, ni popolnoma nič narobe. Najpomembnejše je, da pri sprejemanju odločitve, kako to najbolje izpeljati, zaupate lastnemu poznavanju otroka. Morda preprosto počakamo, da je otrok pripravljen in bo šel – z veseljem in sam od sebe. Staršem ne bo treba vlagati dodatnega truda. Kako otroka preseliti v svojo sobo? Preizkušene metode nekaterih staršev vključujejo na primer: zgodbe in rituale pred spanjem po meri otroka, ponujanje ninice (punčke ali najljubšega predmeta). Prehod v lastno posteljo pa lahko olajšamo tudi tako, da otrok nekaj časa spi na tleh ali blazini poleg družinske postelje oz. na ležalniku ali ločeni postelji v isti sobi. Nekateri uspejo otroka navdušiti nad novo sobo oz. ta velja kot poseben privilegij starejšega otroka. Spreminjanje rutine je nujni del odraščanja in prehod s skupnega spanja je za otroka lahko pozitivna izkušnja. Vas vseeno skrbi, da bo otrok razvajen? Več o tem lahko preberete tule: http://www.rumina.si/bo-moj-otrok-razvajen/. Iz knjige Spanje z dojenčkom (James J. McKenna) Spanje...

Se bova naspala, če vzameva dojenčka k sebi v posteljo?

Odgovor na to vprašanje je delno odvisen od tega, kaj za vas pomeni ‘dobro se naspati’ in ali je spanje v družinski postelji izbira vas, staršev, ali situacije, za katero čutite, da vam je bila vsiljena zaradi otrokove nezmožnosti spati sam. Bistvo je, da se vsi dobro naspite! Veliko družin se nepričakovano odloči za spanje v družinski postelji zato, ker jim slednje omogoča, da se vsi bolje naspijo. Natančneje rečeno – nekateri starši, ki so sicer zadovoljni z odločitvijo o spanju v družinski postelji zaradi čustvenih razlogov, pa niso deležni toliko nemotenega spanca. Kolikor družin, toliko načinov spanja Mnogim družinam še vedno veliko pomeni, da spijo v družinski postelji z večjimi otroki, pa čeprav se kakšno noč ali del noči oče ali mama umakne v prazno posteljo v drugem prostoru, da si odpočije. Včasih se en od staršev odzove na otrokov klic – odide v otrokovo sobo, ga uspava nazaj in se spet izmuzne nazaj v svojo posteljo. Ponekod se mame in očetje izmenjujejo – ali pa je za otroka ponoči odgovoren očka. V družinah, v katerih jim je takšna metoda všeč, se to res dobro obnese. Seveda mora vsaka družina organizirati spanje tako, kot je zanjo najbolje. Skupno spanje poenostavi skrb za dojenčka V nasprotju s splošnim prepričanjem in po pričevanjih mater odločitev za spanje v družinski postelji omogoča daljši spanec, pri čemer se tako starši kot otroci naspijo bolje, kar še posebej velja, če mati doji. Dojenček, ki spi v drugem prostoru, mater prikliče z jokom, da ga nahrani. Zaradi tega je dojenček po navadi veliko bolj vznemirjen, še preden sploh pride do dojenja. Čeprav so matere...