Spanje in uspavanje dojenčka

Uspavanje brez joka Kako iz začaranega kroga neprespanosti? Zakaj se moj otrok zbuja in kdaj bo prespal celo noč? Nočno dojenje in spanje Kje naj spi otrok? Družinska postelja – ja ali ne? Je uspavanje na prsih škodljivo? Smrt v zibelki (SIDS) Spanje in razvoj možganov Praktični nasveti za umirjanje in uspavanje Je skupno spanje škodljivo? Otrok v postelji in partnerstvo Učenje spanja Spalna regresija pri dojenčku Prijave: alenka@rumina.si Vaša investicija: 12,- € -50 % popust pri nakupu knjige Spanje z...

Spalna regresija pri dojenčku

Kaj je spalna regresija? Je učenje spanja koristno za dojenčka? Spanje dojenčka – ko tisočletja stari, preizkušeni načini uspavanja niso več dovolj dobri …   Beseda regresija pomeni vračanje na nižjo razvojno stopnjo, nazadovanje. Spalna regresija pri dojenčku naj bi pomenila, da je dojenček že »dobro« spal več ur v kosu, ko se nenadoma – običajno pri razvojnih mejnikih – začne prebujati pogosteje. Tako kot marsikaj, kar je staro kot človeštvo, je tudi ta naravni pojav dobil ime – pravzaprav je bil označen kot problem, iz katerega so t.i. sleep coachi z instant rešitvami za več spanja naredili dober biznis. Ali dojenček res nazaduje? Že sam izraz »spalna regresija« kaže, da t.i. strokovnjaki, ki o tem poučujejo starše, ignorirajo dojenčkov razvoj in potrebe, sicer tega pojava ne bi tako poimenovali. Naravno je, da gre človek v svojem razvoju skozi številne prehode. Da se včasih umakne, poišče občutek varnosti, da lahko naredi korak naprej – navidezno se morda res lahko zdi, da je napravil korak nazaj. Spanje dojenčka – pogled iz perspektive Ker je bolj od znanja pomembno razumevanje, se vrnimo na začetek oz. si vse skupaj oglejmo iz širše perspektive. Človeški mladiček se rodi najbolj nebogljen od vseh sesalcev. Rodi se s 25 % mase odraslih možganov (za primerjavo: naši opičji »sorodniki« pa s 50 %). Materino telo je dojenčkovo naravno okolje. Da lahko raste in se razvija, dojenček potrebuje občutek varnosti, dotik, bližino – podnevi in ponoči vse to dobi v materinem naročju. Človeški mladički niso ustvarjeni, da bi samo jedli in spali nekam odloženi. Človek je po naravi dojenčke in nošenček – za oboje je potreben tesen stik....