Priprave na dojenje

Na spletnem predavanju Priprave na dojenje boste izvedeli vse, kar morate vedeti, da: * bo dojenje steklo * boste takoj po porodu znali pristaviti * boste suvereno dojili v različnih položajih * dojenje ne bo bolelo * bo dovolj mleka * bo otrok dobro pridobival na teži * otrok ne bo zavračal dojenja * se izognete težavam * boste znali prepoznati, kaj je normalno in kaj ne * boste vzpostavili dojenje kljub morebitnim težavam * boste znali ločiti koristne nasvete od škodljivih * boste vedeli, kam se obrniti po pomoč, če se zatakne. Razložila bom: kako pravilno pristaviti dojenčka katere so najpogostejše napake pri pristavljanju kako vemo, da dojenček dobi dovolj mleka katere so najpogostejše napake v prvih dneh kaj storiti, če dojenje boli kako dohranjevati dojenčka, če je to potrebno kako je z nočnim dojenjem. Z vami bom delila: preizkušene nasvete za dober štart v dojenje najenostavnejše položaje za dojenje kako lahko sami vplivate na količino mleka kako preprečiti in olajšati bolečine pri dojenju kako lahko pomagajo partner in svojci. Dovolj časa bo tudi za vprašanja in odgovore.  Informacije in prijave: alenka@rumina.si Vaša investicija: 2 h časa in 45 €. POSEBNA PONUDBA za prijave V TEDNU DOJENJA 1.–7.8.2020: prenovljeno predavanje je na voljo po promocijski ceni 29...
Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Podhranjen dojenček? Poskusite s probiotiki, sladkano vodo in janeževim čajem

Medtem ko se pogosto dogaja, da marsikateri dojenček dodatek dobiva zgolj »za vsak slučaj« in ne da bi si kdorkoli vzel čas za opazovanje dojenja, ugotavljanje in odpravljanje vzroka morebitnih težav, se včasih žal zgodi tudi nasprotno in dojenček ne dobiva dovolj hrane.   Šteli, gledali na uro in s številkami popisane liste – dojenček pa hiral! Pred časom sta me pomanjkanje zdrave pameti in odpoved sistema na celi črti pri neki materi in novorojenčku močno pretresla, zato z vami delim njuno zgodbo – z željo, da se kaj takšnega ne bi zgodilo nobenemu dojenčku več. Novorojenček je zelo zaspan, ne kaka, ne pridobiva teže, mati doji po urniku na 3 ure po 15 minut na vsaki strani ali celo samo na eni strani. Mislim, da je vsakemu laiku s kančkom razuma jasno, da otrok ne dobiva dovolj hrane! Na pomoč, moj dojenček ne kaka! Na pomoč me je poklicala mamica skoraj 5 tednov starega novorojenčka, ker že 14 dni ni kakal. [Uf, tule pa nekaj ni v redu.] Poleg tega je zelo zaspan, pridobivanje teže pa tudi ni v redu. Porodno težo je dosegel šele 17. dan [Hm, ni pokakan, teža ne gre gor – treba je takoj ukrepati!], v prvem tednu življenja je pridobil 30 gramov, v tednu dni pred posvetom pa le 55 gramov. V povprečju je pridobival okoli 13 gramov na dan [Alarm!] Mamica mi je zaupala, da ji je patronažna sestra svetovala, naj otroku daje probiotike. Ker je od prejšnjega kakanja minilo že 9 dni, je pediater svetoval, naj zamenja probiotike, mu da janežev čaj, sladkano vodo, termometer v ritko in, če tudi to...
Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Kako zaščititi novorojenčka pred koronavirusom?

Žal se s koronavirusom lahko okuži tudi novorojenček. Kaj poleg znanih ukrepov lahko predvsem v porodnišnici storite sami, da svojega novorojenega otroka zaščitite pred okužbo z virusom SARS-CoV-2?   1. Ne ločujte se od novorojenčka! Poleg koronavirusa so novorojenčki v zdravstvenih ustanovah, predvsem bolnišnicah, lahko izpostavljeni tudi bolnišničnim okužbam. Tveganje se poveča vsakič, ko npr. novorojenčka odpeljejo v drug prostor ali so z njim v stiku drugi ljudje. Poleg tega rooming-in ali sobivanje ne pomeni, da dojenčka po tem, ko ste po porodu izvajali kožni stik, zavitega v “štručko” odložite v posteljico in čakate, kdaj se bo dojil ali pa da vam osebje da navodila. Pravo sobivanje pomeni čim več kožnega stika tudi prve dni in tedne po porodu. Zelo priporočljivo je, da imate novorojenčka čim več tik ob sebi, da se bo lahko čim pogosteje dojil. Vsaka kapljica mleka šteje. Po možnosti sami skrbite za otročička (sami ga previjajte in preoblačite), da se ga osebje čim manj dotika. Bodite pozorni na higieno rok osebja – zaradi stresnih okoliščin, pomanjkanja časa ipd. se lahko zgodi, da se na ustrezno umivanje ali razkuževanje rok nehote pozabi. Kaj pa dajanje dojenčka na “štacijo” čez noč, da bi si odpočili? Le v skrajni sili, če res ne gre drugače. Čez dan vsako minuto izkoristite za počitek, dojenček naj bo z vami tudi ponoči – po eni strani je ločitev od vas zanj izredno stresna, stres pa negativno vpliva na naš imunski sistem, po drugi strani pa tvegate, da bo dobil dodatek mlečne formule po steklenički, kar spodkopava dojenje in že ena sama steklenička spremeni črevesno mikrobioto za več tednov izključnega dojenja. Neugodne...
Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Položaj za dojenje – ali obstaja najboljši položaj?

Običajno menimo, da je dojenje materino delo. Le ugotoviti mora, kdaj je čas za dojenje, dojenčka pristaviti k prsim, mu v usta dati bradavico in preveriti položaj za dojenje. Ko se dojenček nahrani, ga je treba odstaviti, podreti kupček in odložiti. Ko v naročje dobimo novorojenčka, kmalu ugotovimo, da ni ravno tako. Da pravzaprav ni razloga za dajanje bradavice v otrokova usta ali tiščanje dojenčkove glavice v prsi, čeprav pogosto dobimo takšen nasvet. Mamice me pogosto sprašujete, ali obstaja najboljši položaj za dojenje in ali je kaj narobe, če dojite le v enem samem položaju. Nekatere mamice skrbi, ali bi se morale naučiti dojiti v vseh položajih. Zbrala sem nekaj zanimivih informacij in upam, da boste – če še niste – pri dojenju sproščeno uživale in si mimogrede še malce oddahnile, saj je skrb za dojenčka včasih naporno poslanstvo. Dojenčki se znajo dojiti, zakaj je položaj za dojenje pomemben? Ravno tako kot drugi sesalci se tudi človeški mladički rodijo z instinkti in veščinami, ki jih potrebujejo, da se lahko dojijo. Tako kot novorojeni mucki ali teliček ob mami so tudi naši zdravi donošenčki opremljeni z vsem, kar potrebujejo, da začnejo iskati materine prsi. Seveda imajo tudi matere prirojene veščine za dojenje, ki se ujemajo z dojenčkovimi, vendar je dojenje pri človeku priučena spretnost. V mnogih primerih spontano vse steče samo od sebe, ni pa pravilo. Izkušnje kažejo, da so težave pri dojenju pogostejše po težkem, dolgem, medikaliziranem porodu. Človeški mladički fizično niso tako razviti in močni kot mladiči drugih sesalcev (teliček že v nekaj urah po rojstvu lahko hodi, medtem ko dojenčka do prvih korakov loči še kakšno leto,...

Uspešno dojenje – ovire, ki jih je mogoče premagati

Uspešno dojenje je nekaj, kar si želi večina bodočih mamic. Dojenje se zdi samoumevno, saj je vendar naravno, kajne? Za mnoge matere pa se dnevi in tedni po porodu sprevržejo v veliko stisko ravno zaradi dojenja. Kako je to mogoče, saj se o dojenju vendar toliko govori? V praksi ni vedno tako preprosto … Za nekatere matere se pot do uspešnega dojenja včasih zdi podobna minskemu polju*. Zaupamo informacijam, ki smo jih prejeli v šoli za starše. Računamo na podporo in pomoč v porodnišnici in s strani patronažne sestre. Ali pa se lahko obrnemo na svoje mame in tašče. Poleg tega so skoraj povsod na voljo brezplačni nasveti o dojenju … Kakšno minsko polje neki? 1. past: zdravstveni delavci se spoznajo na dojenje in mi bodo znali pomagati. V Sloveniji je približno 6.500 aktivnih zdravnikov in okoli 20.000 medicinskih sester, od tega okoli 400 babic. Od tega ima specialno znanje o dojenju 5 zdravnic, 20 medicinskih sester ter 7 babic, ki so mednarodno certificirane svetovalke za dojenje in laktacijo (IBCLC). Pri zdravnikih je torej razmerje 1 : 1.300, pri medicinskih sestrah pa 1 : 1.000; ena zdravnica/medicinska sestra IBCLC na 1.300 zdravnikov oziroma na 1.000 medicinskih sester. Seveda to nikakor ne pomeni, da drugi zdravstveni delavci ne podpirajo dojenja – vendarle je njihovo specialno znanje na tem področju plod lastnega izobraževanja in osebnih izkušenj z dojenjem, kar pa ne zadošča vedno. Kako iz začaranega kroga? Zagotovo bi bile nujne sistemske spremembe: – uvedba predmeta dojenje za vse zdravstvene delavce, ki lahko pridejo v stik z doječimi materami oziroma dojenimi otroki – prepoznavanje in (o)vrednotenje storitev na področju dojenja v...