Rojevam sama – priprave na prve dni z dojenčkom

Zaradi epidemije koronavirusa boste mnoge bodoče mamice ob porodu in po rojstvu otročička same – brez partnerja ali druge osebe, ki bi vas spremljala, kar bo za marsikatero od vas težka preizkušnja, zato bi se vam rada pomagala čim bolje pripraviti, da bodo prve urice in dnevi z novorojenčkom čim bolj brezskrbni. Zaupala vam bom vse, kar morate vedeti, da: bo dojenje steklo boste znali pristaviti dojenčka bo dovolj mleka dojenje ne bo bolelo otrok ne bo zavračal dojenja bo otrok dobro pridobival na teži boste po potrebi znali dohraniti otroka na način, ki ne moti dojenja boste dojenčka pravilno hranili po steklenički, če se boste tako odločili boste znali prepoznati, kaj je normalno in kaj ne boste vzpostavili dojenje kljub morebitnim težavam boste znali ločiti koristne nasvete od škodljivih boste vedeli, kje poiskati pomoč, če se zatakne. Priprave bodo osredotočene na praktične nasvete in informacije na osnovi izkušenj iz prakse. Po e-pošti pa prejmete tudi dodatno gradivo. Informacije in prijave: alenka@rumina.si Več informacij o porodu in dojenju: https://www.rumina.si  *** Z veseljem sem vam na voljo tudi za individualne priprave na dojenje. Prijave: alenka@rumina.si *** Preden sem postala mama, priprave na dojenje niso obstajale – nekaj informacij o dojenju sem dobila v šoli za starše, vendar mi niso kaj dosti koristile. V nosečnosti se mi je zdelo, da je dojenje naravno in sem se pripravljala le na porod. Z dojenčico v naročju sem se srečala z nasprotujočimi si nasveti, ki niso bili le nepraktični, pogosto tudi škodljivi. Dojenje mi je spremenilo življenje, poklic in poslanstvo. Že od leta 2006 pomagam mamicam, ki želijo dojiti. Žal mi je, da se dojenje v...

Potiskanje v dojko ne pomaga!

Prosim vse, ki pomagate doječim materam pri pristavljanju dojenčkov, da dojenčka ne primete/držite za glavo in ga ne potiskate v dojko! 1.) To ne pomaga. 2.) To je skrajno surovo in žaljivo do matere in otroka. 3.) To je dokaz, da o dojenju nimate pojma. Kaj pomaga? 1.) Da sta mamica in otrok v prvih dneh in tednih nenehno skupaj – v neposredni bližini. Otrok se bo lahko dojil, če bo imel za to priložnost: torej mora biti blizu materinih prsi. Mamica se bo tako mimogrede naučila “brati” otrokovo subtilno govorico telesa, zato se bo lažje, hitreje in učinkoviteje odzivala na njegove potrebe. Zaupala bo materinskemu instinktu in (po)stala suverena. Med mamico in otrokom se bo tako stkala vez zaupanja. Preprosto, kajne? 2.) Če dojenje boli oz. prsi ostajajo napete, trde, otrok pa po podoju ni zadovoljen, miren, če ne odvaja dovolj itd., je treba ugotoviti, kaj je narobe z dojenjem, kar zahteva čas, potrpežljivost in znanje. Če je otrok na prsih, še ne pomeni, da res pije mleko. Dojenje NE sme boleti! Poiskati je treba pomoč. 3.) Treba je prepoznati, ali otrok res aktivno sesa: dobiva mleko (http://www.rumina.si/kako-vemo-da-otrok-res-pije-mleko/). V nasprotnem primeru je vse zaman. 4.) Mamica potrebuje mirno, spodbudno okolje in ne šikaniranja (npr. da je vse v glavi, da naj stisne zobe, da naj se še bolj potrudi, da nima dovolj kaloričnega mleka ipd.). Če je ne znate/zmorete podpreti, to mirno priznajte ali pa bodite tako ljubeznivi in bodite tiho ter ji pomagajte najti pravo pomoč. 5.) Mamice, ne odnehajte – iščite podporo, dokler ne naletite na pravo osebo. Dojenje v prvih dneh: www.rumina.si/425/ Dojenje – kako...

Kakšna pomoč pri dojenju je na voljo pri nas?

Marsikdaj gre dojenje po zlu zgolj zato, ker mamica ni deležna pravočasne oz. strokovne podpore in pomoči. Ko se zatakne, nasveti običajno kar dežujejo. Komu torej prisluhniti in na koga se res lahko zanesemo?   Svetovalke za dojenje pri La Leche League Pri nas po principu pomoči mama–mami deluje 9 prostovoljk, laičnih svetovalk za dojenje, ki imamo poleg izobrazbe, zahtevane s strani mednarodne zveze za dojenje La Leche League International, tudi osebno izkušnjo z dojenjem. Obvladamo (vsaj) osnove dojenja, na voljo imamo najsodobnejšo literaturo in vire strokovnih informacij, predvsem pa vemo, kako čustveno podpreti mamice pri njihovih odločitvah ter ponuditi točne informacije. Organiziramo mesečna srečanja za mamice z dojenčki oz. bodoče mamice in nudimo pomoč po telefonu. Za mame smo pogosto zadnja rešilna bilka.   Svetovalke za dojenje IBCLC V Sloveniji nas je okoli 50 mednarodno certificiranih svetovalk oz. en svetovalec za dojenje IBCLC (International Board Certified Lactation Consultant) – gre za profil svetovalk za dojenje z edino mednarodno priznano certificirano kvalifikacijo na področju dojenja, ki ustreza magistrski ravni. Večinoma gre za zdravstvene delavce z medicinsko izobrazbo, ni pa nujno. Osebne izkušnje z dojenjem niso potrebne. Usposobljeni smo za nudenje pomoči pri dojenju, predvsem v posebnih, zahtevnejših situacijah. Svetovalke za dojenje smo zaveznice zdravnikov, sester, babic – večina svetovalk IBCLC, zaposlenih v našem zdravstvu, primarno opravlja druge naloge in se ne posveča izključno dojenju. Raziskave so pokazale boljše rezultate pri dojenju, če so materam in dojenčkom na voljo storitve IBCLCjev. Ameriški Center za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC) število svetovalk IBCLC na 1.000 živorojenih otrok uporablja kot kazalnik kakovosti na letni nacionalni ravni. Pri dojenju naj bi bili materam...

Kaj storiti, da bo dojenje steklo?

Nekaj preprostih nasvetov: 1. Porod naj poteka čim bolj naravno – porodnica se mora počutiti varno in udobno (najhujši sovražnik je strah!), po možnosti čim manj opazovano. Treba je čim bolj minimirati dražljaje, ki stimulirajo delovanje novih možganov (svetloba, govorjenje ipd.), zato da pobudo prevzamejo stari »sesalski« možgani in ženska lahko odpotuje v svoj svet, se premika in oglaša, kot ji ustreza itd. Kakršnikoli posegi – kontinuirani CTG, predrtje plodovih ovojev, pogosti vaginalni pregledi, protibolečinska sredstva, umetni popadki ipd. lahko motijo fiziološki porod – ki je potem lahko daljši in veliko bolj boleč. Smiselno je torej, da se pozanimamo o porodnih praksah: skrbno izberemo kraj poroda in osebe, ki nas bodo pri tem spremljale. Vsekakor je dobro pripraviti porodni načrt (http://www.rumina.si/porodni-nacrt-pasti-in-prednosti/). 2. Neprekinjeni kožni stik do prvega dojenja. Takoj po porodu je treba otroka položiti materi na trebuh in ga le pokriti, počakati, da poišče prsi. Sesalci smo in vemo, kaj storiti: http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/ 3. Prve dni je ključno, da ima otrok možnost neomejenega dojenja in je nenehno ali vsaj večino časa ob, pri, na mamici – in ne odložen (in po možnosti še povit v štručko!) nekam v svojo posteljico. To ni nobeno sobivanje! Več koristnih nasvetov o dojenju v prvih dneh: http://www.rumina.si/425/ 4. Opremljeni s pravimi informacijami bomo brez skrbi. Kako vemo, da otrok res pije mleko: http://www.rumina.si/kako-vemo-da-otrok-res-pije-mleko/ Koliko mleka popije novorojenček: http://www.rumina.si/koliko-materinega-mleka-popije-novorojencek/ Kako je s kontrolnim tehtanjem: http://www.rumina.si/tiranija-tehtnice/ 5. Poskrbimo, da je otrok pravilno pristavljen: http://www.rumina.si/pristavljanje-kako-pravilno-pristaviti-otroka/ oz. se prepričamo, da pri pristavljanju ne delamo katere od naslednjih napak: http://www.rumina.si/7-najpogostejsih-napak-pri-pristavljanju/ 6. Naslonimo se na ljudi, ki v nas zbujajo dobro. Če nam osebe, ki naj bi nam po porodu stale ob...

Kako med zdravstvenimi delavci najti angela varuha za pomoč pri dojenju?

Doječe matere se v primeru težav ali vprašanj v zvezi z dojenjem pogosto zatečejo po pomoč k zdravstvenim delavcem. Logično! Dojenje je še kako povezano z zdravjem, žal pa je prepričanje, da naj bi zdravstveni delavci vedeli več o dojenju kot drugi ljudje, lahko zmotno. Mamice so žal nemalokrat razočarane in začudene, ker niso deležne podpore, kakršno dejansko potrebujejo. Večina zdravnikov, sester, babic ipd. pravi, da podpirajo dojenje, kar na načelni ravni nedvomno drži. V praksi se dostikrat zatakne. Že res, da v porodnišnicah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih visijo table »Novorojenčkom prijazna porodnišnica«, »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova« ali pa poster »10 korakov do uspešnega dojenja« – ko pa se zatakne (včasih tudi zaradi nevednosti!), se pokaže realno stanje, ki roko na srce ni rožnato. Kaj pa zdaj? Na kaj moramo biti pozorni, kaj vprašati? Razglejte se! Poglejte po ordinaciji, sestrski sobi in čakalnici. Koledarji, pisala, lončki, skodelice, držala, okraski, blokci, plišaste igrače, posterji – so polni logotipov proizvajalcev umetnega mleka in otroške hrane? Ko vam dajo v roke informativno ali izobraževalno gradivo: kdo je omogočil, financiral izdajo? Okoli denarja se svet vrti in zaslužki z umetnim mlekom so biznis, vreden milijone! Si vzamejo čas? Ali zdravstveni delavec nameni dovolj časa, da vaju z dojenčkom obravnava celostno, opazuje kot biološko, sociološko enoto? Vajino interakcijo? Dojenje? Se počutite sproščeno? Kakšno izobrazbo oz. osebne izkušnje z dojenjem imajo? Ne pustite se zavesti nazivu »Novoroječkom prijazna porodnišnica« ali »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova« – to žal še ni zagotovilo za učinkovito podporo po porodu! (Osebno pogrešam statistike izključno dojenih otrok, kar bi bil odličen kazalnik kakovosti, vendar o tem kdaj drugič.) Pred porodom se pozanimajte,...