Povijanje dojenčkov – koristno ali škodljivo?

Ponekod je povijanje (ang. swaddling) eden od tradicionalnih načinov umirjanja dojenčka, saj naj bi ga spominjalo na to, kako je bilo v maternici, in mu dajalo občutek varnosti. Kako je s povijanjem? Povijanje – izhod v sili Če res ne gre drugače, otroka povijemo (ne tesno!) samo toliko, da se umiri. Pogosto ali dlje časa trajajoče povijanje pa je škodljivo. Dojenček dlje spi, namesto da bi se večkrat dojil in bil v stiku z mamico, očkom; lahko se tudi pregreje, ne more komunicirati s celim telesom itd. Tesno, dolgotrajno povijanje pa lahko negativno vpliva tudi na razvoj kolkov. Kožni stik namesto povijanja V prvih urah in dneh po rojstvu je kožni stik zelo pomemben iz več razlogov: poselitev otrokovega telesa z materinimi bakterijami (in ne bolnišničnimi), navezovanje, vzpostavljanje dojenja. Otrok se privaja na življenje izven maternice, mamica pa se intuitivno odziva na otrokove potrebe in se uči prepoznavati njegovo komunikacijo. Če je otrok povit, ne more neovirano komunicirati (najpogosteje mu preostane le še jok, ko je raven stresnih hormonov pri dojenčku že povišana in povišana ostane tudi še kar nekaj časa, ko otrok preneha jokati), mati pa se ne more odzivati na subtilne znake, npr. da bi se otrok dojil. Poviti in odloženi v posteljico? Nemoteni, neprekinjeni kožni stik po porodu do prvega dojenja se je večinoma že uveljavil. (http://www.rumina.si/kozni-stik-in-dojenje/) Ob premestitvi na poporodni oddelek ali doma pa so številni dojenčki poviti v štručko in odloženi v posteljico – kar ni v redu, saj dojenček – namesto da bi bil ob mamici in imel na voljo »samopostrežno« dojenje, sprva pretežno spi. Pogosto je uveljavljeno prepričanje, da je treba otroka...