Utrujen, vendar buden

Najbrž vsi starši poznamo nasvet, naj dojenčka že od samega začetka utrujenega, vendar še budnega položimo v posteljico, da se bo naučil sam zaspati in se ne bo navadil zaspati samo z našo pomočjo. S tem naj bi starši postavili temelj dobrega spanja, medtem ko naj bi uspavanje z zibanjem, nošenjem in dojenjem oviralo otroka pri učenju samostojnega spanja. Ali to drži? Ne. Seveda obstajajo otroci, ki sami zaspijo. Večina dojenčkov pa pri uspavanju potrebuje dotik in bližino, kar je normalno in naravno. Kaj se običajno zgodi, če dojenčka še budnega, vendar utrujenega položimo v posteljico? Joka, ker potrebuje bližino in občutek varnosti. To ni razvada, temveč starodavni naravni preživetveni mehanizem: dojenčki lahko zaspijo samo, če se počutijo varne, zato je logično, da najlažje zaspijo v naročju, pri dojenju, nošenju ali v zibajočem se vozičku. Otrokova potreba po uspavanju je normalna Nasvet, da se je vsem naštetim naravnim načinom uspavanja bolje odpovedati in je namesto tega bolje otročička položiti v posteljico utrujenega, vendar še budnega, se običajno ne obnese, saj večina dojenčkov samih ne more zaspati. Občutek krivde Starši, ki dobijo občutek, da je polaganje utrujenega, vendar še budnega otroka v posteljico zaželeni standard uspavanja in so pri tej metodi neuspešni, lahko začnejo dvomiti vase in se počutiti krive. Veliko frustracij izvira iz nerealnih pričakovanj o življenju z dojenčkom, ko si z raznimi metodami »učenja« malih »nespečnežev«, ki obljubljajo bolj kakovosten spanec, samo še bolj otežimo že samo po sebi naporno življenje z majhnim otrokom, namesto da bi z večjim zaupanjem vase poiskali enostavnejše rešitve in si spanje sproti organizirali tako, da bi se v dani situaciji vsi dobro naspali...

Bo moj otrok razvajen?

Uspavanje z dojenjem, nošenje, skupno spanje – ob vsem tem se mnoge matere sprašujejo, če bodo razvadile otroka in mu tako škodovale ali pa ga bo to oviralo na poti k samostojnosti. Pogosto slišimo naslednje dobronamerne nasvete:   Ne dovolite, da vas ima otrok za dudo! Kaj je bilo prej – duda ali mamine prsi? Duda je zgolj nadomestek za dojenje. Razen uporabe v terapevtske namene po nasvetu strokovnjaka za dojenje, kar je potrebno le redko, rutinska uporaba dude pomeni večje tveganje za vnetja ušes, neoptimalen razvoj obraza in čeljusti itd. Uporaba dude lahko moti dojenje, saj skrajšuje čas, ki ga otrok preživi na prsih in otroku daje lažen občutek sitosti.   Če boste otroka uspavali na prsih, bo uspavanje povezoval s hrano. Kaj takšnega lahko trdi samo nekdo, ki ne razume dojenja. Dojenje je namreč veliko več kot materino mleko. Otroku daje tudi občutek varnosti in topline. Tisočletja so mamice uspavale, hranile, tolažile dojenčke in malčke na prsih – seveda, to je normalno. Potreba po dojenju in fizični bližini, stiku je pri človeških mladičkih prisotna še mesece in leta po rojstvu.   Če spite skupaj z otrokom, ne bo hotel v svojo posteljo. Zakaj odrasli spimo skupaj? Gotovo ne (samo) zaradi spolnosti, temveč dotika, bližine, občutka varnosti … Devet mesecev je bil otrok v maternici in še dolgo po rojstvu potrebuje dotik, bližino, občutek varnosti. Ali skupno spanje otroka ovira pri tem, da postane neodvisen? http://www.rumina.si/ali-skupno-spanje-otroka-ovira-pri-tem-da-postane-neodvisen/ Dejstvo je, da vse mamice z dojenčki spijo po obrokih. Najbolj se naspijo matere, ki dojijo in spijo z otrokom – tako se otroci podojijo napol v snu in se niti ne...