Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Srečanja za mamice z dojenčki – pridružite se nam v Radovljici!

Z oktobrom 2019 se v knjižnici ATL Radovljica pričnejo srečanja za mamice z dojenčki. Rdeča nit srečanj za mamice z dojenčki so teme, ki mamice najbolj zanimajo: dojenje in hranjenje po steklenički, spanje in uspavanje dojenčka, nošenje dojenčka v nosilki, uvajanje goste hrane, odstavljanje in uvajanje v vrtec, prva pomoč ob manjših nezgodah doma, priprave na porod in dojenje, dojenčkov jok, poporodna depresija in stiske, skrb zase itd. Srečanja so namenjena izmenjavi izkušenj in pridobivanju koristnih informacij, ki mamicam in mladim staršem olajšajo življenje, pridružile pa se nam bodo tudi zanimive gostje. Najlepše pa je, da se na naših srečanjih med mamicami stkejo mnoga znanstva, ki prerastejo v prava prijateljstva. Brezplačna srečanja za mamice z dojenčki bodo vsako 1. in 3. sredo v mesecu ob 10.00–11.30. 2.10.2019     Dojenje: rešitve najpogostejših težav 16.10.2019   Spanje in uspavanje dojenčka 6.11.2019      Dojenčkov jok 20.11.2019   Nošenje dojenčka v nosilki 4.12.2019     Poporodna depresija in druge stiske 18.12.2019   Uvajanje goste hrane: pri 4 ali 6 mesecih? 8.1.2020      Priprave na porod in dojenje 22.1.2020   Do kdaj dojiti? 5.2.2020     Prva pomoč doma 19.2.2020   Bo moj otrok razvajen? 4.3.2020     Dojenje ni steklo: kako preboleti boleče izkušnje? 18.3.2020   Sorojenci in prihod dojenčka 8.4.2020     Materinstvo in partnerstvo 22.4.2020   Dojenje v nosečnosti, tandemsko dojenje 6.5.2020     Kako poskrbeti zase ob dojenčku 20.5.2020  Če je mleka premalo … 3.6.2020     Odstavljanje in uvajanje v vrtec 17.6.2020   Prvi grižljaji: kašice ali z roko (BLW)? 1.8.2020   Srečanje ob tednu dojenja (otroško igrišče v športnem parku Radovljica) Toplo vabljeni, da naša srečanja za mamice z dojenčki soustvarite tudi partnerji, bodoči in stari starši ter vsi, ki sodelujete...

BLW – modna muha ali metoda iz pradavnine?

Kaj je BLW? BLW je kratica za angleški izraz baby-led weaning, ki pomeni dvoje:  odstavljanje na otrokovo pobudo V razvitem svetu je običajno mati tista, ki odloča, kdaj in kako dolgo se bo otrok dojil (angl. mother-led weaning). Pri t.i. baby-led weaning pa mati tempo odstavljanja prepusti otroku. Dojenja ne omejuje, odziva se na otrokovo potrebo po dojenju. Odstavljanje je postopen proces, ki se prične s prvim grižljajem goste hrane in traja še mesece in leta – idealno, dokler otrok potrebe po dojenju ne preraste. uvajanje goste hrane na otrokovo pobudo Pri tem načinu uvajanja goste hrane prepustimo pobudo otroku, ki se postopoma nauči jesti sam in v okviru pestre mešane družinske prehrane pojé tisto in toliko, kot mu ustreza. Ker je otrok razvojno pripravljen na gosto hrano, kašice in priprava posebne hrane za dojenčka niso potrebni. Veščina samohranjenja spodbuja otrokov razvoj na številnih področjih, pri starših pa krepi zaupanje v otroka in tudi svoj način vzgoje. V obeh primerih gre za to, da tempo dojenja oz. drugega načina hranjenja z materinim ali adaptiranim mlekom in uživanja goste hrane narekuje otrok. Je BLW modna muha? Izraz baby-led weaning danes pripisujemo Gill Rapley, ki tudi sama pravi, da je to način uvajanja goste hrane iz pradavnine. Ko je bil otrok pripravljen, je pričel posegati po hrani, ki so jo jedli drugi člani skupnosti. Torej BLW ni nič novega, le izraza za to nismo imeli. Kaj kažejo izkušnje? Številne mamice se odločajo za BLW, ki sicer odsvetuje, da bi otroku karkoli dajali v usta, pa vendar pride do situacij, ko mama vseeno nahrani otroka ali mu pri hranjenju pomaga. Tudi otroci so si...

Uvajanje goste hrane pri 4 ali 6 mesecih?

Uradno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, La Leche League International, ameriške in kanadske akademije za pediatrijo ter drugih organizacij je šest mesecev izključnega dojenja potem pa uvajanje goste hrane v čim bolj naravni obliki. Dokazano je, da prezgodnje uvajanje goste hrane ogroža zdravje otrok, vendar pogosto naletimo na priporočilo, naj pričnemo z gosto hrano pri 4 do 6 mesecih, 5 mesecih ipd. Če primerjamo 4-mesečnega dojenčka s 6-mesečnim, opazimo velike razlike, ki potrjujejo, da z gosto hrano ni dobro hiteti. Pri 4 mesecih dojenček: – potrebuje hrano, ki je primerna za nerazvita prebavila – marsikaj prime, vendar gibi še niso natančni – še ne more sedeti pokonci – zna sesati, ne pa tudi gristi in žvečiti – z jezičkom potiska hrano iz ust – ni sposoben prijeti grižljaja in ga nesti v usta – goste hrane še ne more prebaviti, zato ta njegov organizem le obremenjuje (v plenički so koščki neprebavljene hrane) itd. Zaradi naštetih razvojnih posebnosti pri 4 mesecih otrok potrebuje tekoči, pasirano hrano. Pri 6+ mesecih dojenček: – že sedi (ob opori) – je sposoben hrano prijeti in je (vsaj malo) nesti v usta – zna gristi in žvečiti – refleks izplazenja jezička izzveni – hrano je sposoben pogoltniti, ne da bi s emu pri tem zaletelo – prebavni trakt je bolje razvit, črevesna stena se “zapre” in izločajo se encimi, ki sodelujejo pri razgradnji hrane itd. Otroci so si med seboj različni in zato je bistveno, da uvajanje goste hrane prilagodimo glede na otrokove potrebe. Opazujmo znake pripravljenosti, otrokovo zanimanje. Uvajanje goste hrane je lahko tudi čudovita priložnost za izboljšanje družinske...

Gosta hrana – zakaj ne hiteti?

Starši se veselimo napredovanja naših najmlajših: včasih se prepustimo, včasih pa morda kar preveč gledamo na uro in koledar – vsaj pri uvajanju goste hrane je pogosto tako. Ne poznam staršev, ki bi otroka točno na prvi rojstni dan postavili na noge in mu rekli: »No, zdaj boš pa hodil(a) …«. Otrok ima priložnost, da se nauči hoditi in nekega dne – nekateri prej, drugi nekoliko kasneje – preprosto shodi. Pri gosti hrani se zdi, da je drugače. Bolj kot opazovanje otroka in upoštevanje znakov, da je pripravljen na gosto hrano, štejejo številke. Zmeda je velika, nekateri (celo zdravstveni delavci) še vedno priporočajo prezgodnje uvajanje goste hrane, tj. pred dopolnjenimi 6 meseci. Namesto prijetnega druženja za mizo in sproščenega spoznavanja hrane se uvajanje goste hrane včasih spremeni v bojno polje prepričevanja, prigovarjanja in pitanja ali obsedenost z merjenjem obrokov, gramov, mililitrov in vrst zaužite hrane. Če imamo v otroke zaupanje, da se sami dojijo in pri tem popijejo, kolikor potrebujejo; če zaupamo, da bodo shodili, ko bodo dovolj suvereni – zakaj smo tako zaskrbljeni pri gosti hrani? Vedeti moramo, da so pritiski industrije otroške hrane in nadomestkov materinega mleka ogromni: oglasi, logotipi so prisotni povsod, kjer se pojavljajo mladi starši – žal tudi v zdravstvenem sistemu. Žene jih izključno želja po zaslužku! Seveda jim je v interesu prodati čim več, in če pričnemo uvajati gosto hrano npr. pri 4 mesecih, je dobiček toliko večji. Pogosto sponzorirajo tudi natis publikacij o prehrani otrok, knjižic z recepti ipd., v katerih bolj ali manj subtilno spodkopavajo dojenje in prepričujejo starše, naj kupijo njihove izdelke. Za zdrav razvoj noben otrok ne potrebuje kašic!...

Kako sem uvajala gosto hrano (prvič)

O mojih vzdihljajih (obupa) in Veronikinih prvih grižljajih Ko sem bila prvič mama, me je nenehno skrbelo. Med drugim sem si rekla, da moram zdržati do dopolnjenih 4 mesecev – potem pa, če se mi bo mleko posušilo, bo pa drugo hrano lahko jedla. Prišli so 4 meseci in zgodilo se ni nič. Mleka dovolj, Veronika pa tudi ni kazala znakov, da bi poskusila kaj drugega. Deležna sem bila nasvetov, kaj vse bi morala. Če že imam stekleno strgalo, da bom nastrgala sok, ga stisnila skozi gazo in ji ga dala pit po žlički. Meni se je to zdelo preveč zakomplicirano. Zakaj pa ne kovinsko strgalo? In – zakaj sploh, bi si nalagala še toliko dela – saj sem jo imela vendar nenehno pri, na ali ob sebi. Priznam: ni se mi dalo! Pa je bila stara 6 mesecev in bi vendar že morala kaj jesti. Dobivala sem reklame za razne kašice. Kako da materino mleko več ne zadošča. Da ne bo imela dovolj železa … Skrbelo me je. Najprej čisto malo. Potem je postajalo vedno huje. Vztrajno sem jo dajala sedet v stolček ali je bila pri meni v naročju vedno, ko sem jedla. Nič. Začela me je grabit panika. Strah. Sram me je bilo, ker so dojenčki okoliških mamic jedli že vse živo. Kar tekmovale so: »Naš(a) pa je že korenček, bučke, krompir …« Ali pa: »Da ne boš ponudila banane ali sladkega sadja, ker potem ne bo jedla zelenjave.« Ali pa: »Malo meska ali jajčka bi ji pa že lahko dala …« Itd. V knjižnici sem si sposodila poln nahrbtnik kuharic in paparic. Pričela sem kuhati,...