Gosta hrana – zakaj ne hiteti?

Starši se veselimo napredovanja naših najmlajših: včasih se prepustimo, včasih pa morda kar preveč gledamo na uro in koledar – vsaj pri uvajanju goste hrane je pogosto tako. Ne poznam staršev, ki bi otroka točno na prvi rojstni dan postavili na noge in mu rekli: »No, zdaj boš pa hodil(a) …«. Otrok ima priložnost, da se nauči hoditi in nekega dne – nekateri prej, drugi nekoliko kasneje – preprosto shodi. Pri gosti hrani se zdi, da je drugače. Bolj kot opazovanje otroka in upoštevanje znakov, da je pripravljen na gosto hrano, štejejo številke. Zmeda je velika, nekateri (celo zdravstveni delavci) še vedno priporočajo prezgodnje uvajanje goste hrane, tj. pred dopolnjenimi 6 meseci. Namesto prijetnega druženja za mizo in sproščenega spoznavanja hrane se uvajanje goste hrane včasih spremeni v bojno polje prepričevanja, prigovarjanja in pitanja ali obsedenost z merjenjem obrokov, gramov, mililitrov in vrst zaužite hrane. Če imamo v otroke zaupanje, da se sami dojijo in pri tem popijejo, kolikor potrebujejo; če zaupamo, da bodo shodili, ko bodo dovolj suvereni – zakaj smo tako zaskrbljeni pri gosti hrani? Vedeti moramo, da so pritiski industrije otroške hrane in nadomestkov materinega mleka ogromni: oglasi, logotipi so prisotni povsod, kjer se pojavljajo mladi starši – žal tudi v zdravstvenem sistemu. Žene jih izključno želja po zaslužku! Seveda jim je v interesu prodati čim več, in če pričnemo uvajati gosto hrano npr. pri 4 mesecih, je dobiček toliko večji. Pogosto sponzorirajo tudi natis publikacij o prehrani otrok, knjižic z recepti ipd., v katerih bolj ali manj subtilno spodkopavajo dojenje in prepričujejo starše, naj kupijo njihove izdelke. Za zdrav razvoj noben otrok ne potrebuje kašic!...

Kako sem uvajala gosto hrano (prvič)

O mojih vzdihljajih (obupa) in Veronikinih prvih grižljajih Ko sem bila prvič mama, me je nenehno skrbelo. Med drugim sem si rekla, da moram zdržati do dopolnjenih 4 mesecev – potem pa, če se mi bo mleko posušilo, bo pa drugo hrano lahko jedla. Prišli so 4 meseci in zgodilo se ni nič. Mleka dovolj, Veronika pa tudi ni kazala znakov, da bi poskusila kaj drugega. Deležna sem bila nasvetov, kaj vse bi morala. Če že imam stekleno strgalo, da bom nastrgala sok, ga stisnila skozi gazo in ji ga dala pit po žlički. Meni se je to zdelo preveč zakomplicirano. Zakaj pa ne kovinsko strgalo? In – zakaj sploh, bi si nalagala še toliko dela – saj sem jo imela vendar nenehno pri, na ali ob sebi. Priznam: ni se mi dalo! Pa je bila stara 6 mesecev in bi vendar že morala kaj jesti. Dobivala sem reklame za razne kašice. Kako da materino mleko več ne zadošča. Da ne bo imela dovolj železa … Skrbelo me je. Najprej čisto malo. Potem je postajalo vedno huje. Vztrajno sem jo dajala sedet v stolček ali je bila pri meni v naročju vedno, ko sem jedla. Nič. Začela me je grabit panika. Strah. Sram me je bilo, ker so dojenčki okoliških mamic jedli že vse živo. Kar tekmovale so: »Naš(a) pa je že korenček, bučke, krompir …« Ali pa: »Da ne boš ponudila banane ali sladkega sadja, ker potem ne bo jedla zelenjave.« Ali pa: »Malo meska ali jajčka bi ji pa že lahko dala …« Itd. V knjižnici sem si sposodila poln nahrbtnik kuharic in paparic. Pričela sem kuhati,...

Dodajanje tekočine

Dojeni otroci v času izključnega dojenja (prvih 6 mesecev) ne glede na letni čas ne potrebujejo dodatne tekočine! Dojimo, kadar želijo – prepogosto dojenje ne obstaja. Voda, čaji in sokovi niso potrebni in tudi niso primerni, saj napolnijo otrokov želodček in se potem manj doji. Dodajanje vode ali čaja je posebej tvegano pri novorojenčkih, pri katerih je izključno dojenje ključnega pomena! Materino mleko vsebuje 88 % vode, tako da tudi v ekstremni vročini dojenje povsem zadošča, poleg tega pa druge tekočine ne vsebujejo snovi, ki so nujno potrebne za otrokovo rast in razvoj. Ko otrok pokaže znake, da je pripravljen na gosto hrano (sedi, refleks izplazenja jezička izzveni, sposoben je prijeti hrano in jo nesti v usta, prežvečiti oz. pogoltniti, ne da bi se mu pri tem zaletelo in seči po novem grižjaju), sprva potrebo po tekočini zadovolji z dojenjem. Otroku lahko ponudimo vodo (po požirkih!). Pri uvajanju goste hrane dojenja ne omejujemo – se pravi, da podojev ne nadomeščamo z drugo hrano ali tekočino. V otrokovem prvem letu je materino mleko osnovna prehrana, gosto hrano v čim bolj naravni obliki pa dodajamo, še najbolje na otrokovo pobudo (http://www.rumina.si/zakaj-ne-hiteti-z-gosto-hrano/). Ni potrebe, da bi otroku karkoli dajali piti po steklenički, saj že novorojenčki znajo piti iz kozarčka. Otroku lahko mu ponudimo malo vode iz skodelice ali kozarca, nekateri otroci pa radi pijejo po...