Do kdaj dojiti?

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Je treba otroka pri določeni starosti odvaditi od dojenja? Dojenje po prvem letu Odstavljanje brez joka in frustracij Kako omejiti dojenje? Ukinitev nočnega dojenja Kaj storiti: – če se otrok še vedno uspava z dojenjem? – če se otrok pogosto doji in pojé malo goste hrane? Je dojenje po določeni starosti škodljivo? Vrednost materinega mleka po prvem letu Dojenje in izčrpanost mamice Nočno dojenje in karies Prijave: alenka@rumina.si Vaša investicija: 12,- € Darilo: dodatno gradivo po...

Ali materino mleko po določeni starosti otroka res nima več vrednosti?

V Sloveniji je zakoreninjeno prepričanje, da materino mleko po določeni starosti otroka nima več vrednosti – mnogi menijo, da po 12 mesecih. To ne drži. Materino mleko je za malčka pomembno tudi s stališča hranilne vrednosti: še naprej zagotavlja pomemben del kalorij, vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi, ki otroka ščitijo pred boleznimi. Idealno je, da otrok potrebo po dojenju preraste. Sestava mleka se spreminja skladno z otrokovimi potrebami in vzorcem dojenja. Mleko ob bližajoči se odstavitvi (ang. »weaning milk«) pri malčkih vsebuje višje koncentracije protiteles – predvsem imunoglobulinov A (IgA). Materino mleko tudi po uvajanju goste hrane in v drugem letu otrokove starosti pokriva več kot polovico otrokovih potreb po cinku. Materino mleko ima hranilno vrednost za malčka, učinek pa je odvisen od količine zaužitega mleka. Čim več mleka dobi otrok, tem bolje. Pomembna sestavina dojenja je tudi čustvena stabilnost, ki je je deležen otrok, saj dojenje otroka umirja. Približno po prvem letu se poveča količina pomembnih dolgoverižnih maščobnih kislin, npr. DHA, ki so kritične za rast in delovanje možganov in živčnega sistema. Čeprav doječi se malčki lahko zaužijejo manj materinega mleka, raziskave kažejo, da povečane koncentracije dolgoverižnih maščobnih kislin zagotavljajo zadosten vnos. Uživanje omenjenih maščobnih kislin je optimalno, saj se pri človeku razvoj možganov nadaljuje v zgodnjem otroštvu. S trajanjem dojenja se zmanjšujejo tudi druga tveganja, npr. debelost in druge bolezni. Dojenje je več kot zgolj samo materino mleko. Za malčka je dojenje pomemben vir ugodja, tolažbe in stabilnosti, posebej če je v stiski, se poškoduje, je bolan, utrujen, prizadet, preplašen ali pa se znajde v novem, neznanem okolju. V času bolezni nekateri starejši dojenčki ali malčki preidejo...

Tako “velik(a)”, pa se še kar doji?!

PO ROJSTVU ŽE, KASNEJE PA … V Sloveniji dojenje do 12 mesecev velja za sprejemljivo, uveljavljeno je mnenje, da je dojenje po določeni starosti predolgo in materino mleko nima več vrednosti, dojenje malčkov v javnosti pa ni vedno sprejemljivo. O dojenju je veliko govora, poudarja se predvsem pomen dojenja takoj po otrokovem rojstvu, kasneje pa je podpora doječim materam bolj izjema kot pravilo. Tiste mamice, ki sledijo otrokovemu ritmu in se odločijo za naravno odstavljanje, so pogosto deležne neodobravanja, pritiskov, naj otroka odstavijo, ali celo šikaniranja. Vse to je posledica nevednosti, žal tudi med zdravstvenimi delavci. V medijih se občasno polarizirajo mnenja na temo »dolgega« dojenja, izražena so številna osebna stališča invrednostne sodbe o dojenju, ki se ne ujemajo s podatki iz medicinskih, antropoloških in drugih znanstvenih študij. Seveda ima vsakdo pravico do svojega mnenja, odstrokovnjakov s področja dojenja pa se pričakuje, da bomo podali informacije na osnovi strokovnih in z dokazi podprtih dejstev. ANKETA: LAIČNA JAVNOST BOLJ NAKLONJENA DOJENJU OD ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Da bi dobila vpogled v dejansko stanje v Sloveniji, sem pripravila preprost vprašalnik na to temo. Sodelovanje v anketi, ki je potekala aprila letos, je bilo prostovoljno, vprašalnik pa je zagotavljal anonimnost. Izpolnilo ga je 334 naključno izbranih oseb, od tega 211 laikov in 123 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Izobrazbena struktura laične populacije: 41 % anketirancev ima univerzitetno, 21 % višjo ali visoko in 28 % srednješolsko izobrazbo. Poklicna struktura zdravstvenih delavcev: 59 % medicinskih sester, 19 % babic in 11 % zdravnikov. Na osnovi ankete je mogoče sklepati, da je slovenska laična javnost glede dojenja pogosto bolj osveščena in dojenju v javnosti bolj naklonjena kot zdravstveni...

(Pre)dolgo dojenje?

Kako dolgo naj bo otrok dojen? Ali materino mleko po določeni starosti res nima več vrednosti? Je dojenje lahko škodljivo? Kakšno je javno mnenje o dojenju v javnosti? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja najdete v priloženem članku, ki je bil 23. maja predstavljen na strokovnem izobraževanju slovenskih svetovalk in svetovalcev za laktacijo in dojenje v Dobrni. Kliknite na naslednjo povezavo: (Pre)dolgo...