Tandemsko dojenje

Tandemsko dojenje je dojenje sorojencev, ki nista dvojčka oz. dojenje biološkega in posvojenega otroka.

Če želite tandemsko dojiti, je koristno, da se o tem pozanimate že v nosečnosti in se seznanite z različnimi situacijami, ki se lahko pojavijo, da boste kasneje lažje reševali morebitne težave. Kot pri vseh pomembnih stvareh v življenju je pomembna podpora – morda se lahko obrnete na svetovalko za dojenje ali pa mamico, ki ima izkušnje s tandemskim dojenjem.

 

Pričakovanja in načrti (pred porodom)

Številne mamice imajo mešane občutke. Ne glede na trenutna čustva je po porodu najbolje vzeti vsak dan posebej.

Nekoliko starejši malčki že lahko dojamejo koncept čakanja. Če se s starejšim otrokom lahko pogovorite o tem, kakšne potrebe je imel kot dojenček, mu s tem pomagate razumeti potrebe novorojenčka.

Po rojstvu sorojenca bodite čim manj ločeni od starejšega otroka. Ne glede na to, ali se starejši otrok še vedno doji ali ne, je ločitev od matere zanj čustveno zelo naporna.

Po rojstvu novorojenčka je pomembna tudi dodatna pomoč. Včasih za to lahko poskrbi oče, če pa se ponudi drug član družine, je pomembno, da razume svojo vlogo. Še pred porodom je treba osebi, ki bo priskočila na pomoč, pojasniti, da lahko najbolj pomaga tako, da skrbi za gospodinjstvo in pomaga pri starejšem otroku, medtem ko se mati osredotoči na novorojenčka.

 

Praktični nasveti (po porodu)

Kolostrum vsebuje tudi specifične zaščitne snovi, ki jih potrebuje novorojenček. V majhnih količinah je na voljo v prvih dneh po porodu, potem pa se količina mleka poveča. Takrat materino telo začne proizvajati prehodno mleko, po približno dveh tednih pa zrelo mleko.

Če se starejši otrok doji samo občasno, vam ni treba posebej ukrepati, da novorojenčku zagotovite kolostrum. V primeru, da se starejši otrok doji pogosto, mora imeti novorojenček prednost pri dojenju.

Ko starejši otrok vidi, da se sorojenec doji, se njegova želja po dojenju začasno lahko poveča. Dojenje starejšega otroka je več kot hrana – je vir tolažbe in bližine. Če ga je zaradi novo nastale situacije v družini strah ali se počuti ogroženega, je dojenje zanj lahko le zagotovilo, da je še vedno ljubljen in sprejet. Ko starejši otrok čuti, da se vaša vez z dojenčkom poglablja, bo svojo vez z vami morda želel utrditi tako, da vas bo prosil za dojenje ali bo njeno pozornost zahteval kako drugače.

Čeprav se je starejši otrok dojil tudi v nosečnosti, lahko vseeno pride do navala mleka, ko prsi postanejo napete in trde (posebej, če se novorojenček prve dni ne doji pogosto). Če se je starejši otrok pripravljen dojiti, vam bo lahko v pomoč pri lajšanju težav. Medtem ko se nekateri starejši otroci ne želijo dojiti, dokler prsi niso spet mehke in takšne kot »običajno«, so drugi nad obilico mleka navdušeni.

Pri tandemskem dojenju zadošča običajna higiena – redno umivanje, čista oblačila in običajna raven čistoče. Tudi če je sorojenec bolan, vam ga ni treba omejiti na dojenje le na določeni strani, saj so bili družinski člani povzročiteljem bolezni izpostavljeni še pred pojavom simptomov. Izjema so glivice, ki se prenašajo med materjo in dojenčkom, ter nekatere druge resne in zelo nalezljive bolezni. V tem primeru lahko vsakemu otroku dodelite določeno stran.

Če dojite dva otroka, lahko občutite večjo žejo in lakoto kot tedaj, ko ste dojili le enega otroka. Priporočljivo je, da imate pri roki hranljive prigrizke in uživate manjše obroke. Pijte, kot vam narekuje občutek za žejo.

Pomembno je, da dovolj počivate. Če je le mogoče, si priskrbite pomoč v gospodinjstvu.

V okviru svoje družine se sami odločite, kako boste tandemsko dojili (kdo se doji prvi, na kateri dojki in kako dolgo) – bistveno je le, da dojenček dobi mleko, ki ga potrebuje.

 

Dojenčkove potrebe

Večina mamic, ki dojijo tandemsko, proizvede dovolj mleka za oba otroka, tako da se lahko dojita po želji (zakon ponudbe in povpraševanja). Za dojenčka je najboljši spremenljivi vzorec dojenja – da torej ni vedno eden prvi na vrsti in zatem še drugi, saj mleko ni vedno enako. Ker dojenček fizično potrebuje materino mleko, je zanj najbolje, če se ponavadi doji prvi. Za dojenčka je dobro tudi menjavanje strani.

Če vas skrbi, ali dojenček dobi dovolj mleka, opazujte dojenčka, ali res aktivno sesa in ali je po podoju zadovoljen, sproščen; štejte pokakane plenice, spremljajte rast in težo.

 

Potrebe starejšega otroka

Odziv starejšega otroka na tandemsko dojenje in morebitne omejitve dojenja so odvisne predvsem od njegove starosti, temperamenta in potrebe po sesanju. Nekateri otroci lahko sprejmejo omejitev dojenja na določen čas oz. kraj, drugi ne. Isti otrok lahko ob določenih delih dneva reagira povsem različno.

Poskušajte najti sprejemljivo rešitev za vse – lahko preizkusite različne vzorce dojenja – npr. da dojite oba otroka hkrati, spreminjate zaporedje (kdo se doji prvi) ali starejšemu otroku dosledno zagotavljate dojenje, tako da na to lahko računa.

Morda boste želeli uvesti nekakšen red pri dojenju starejšega otroka, tako da se ne bo dojil npr. en dan neprestano, naslednji dan pa nič – to bi namreč vplivalo na zalogo mleka. Če prsi niso redno izpraznjene, lahko pride do zastoja mleka.

 

Vaše potrebe

Svoje potrebe poskušajte uskladiti s potrebami otrok in tandemsko dojenje organizirajte tako, da vam bo prijetno. Nekaterim materam se npr. zdi, da laže dojijo oba otroka hkrati, kot pa da dojijo »ves čas«. Ob dojenju obeh otrok hkrati nekatere mamice postanejo nemirne ali razdražljive in raje dojijo vsakega otroka posebej. Spet drugim ustreza, da se otroka dojita, kadar želita, saj to zmanjša pogostost konfliktov.

Če se vam tandemsko dojenje zdi prenaporno ali neprijetno, poiščite postopen in pozitiven način, kako odstaviti starejšega otroka.

 

Vaši občutki o dojenju dveh otrok

Mnoge matere so motivirane za tandemsko dojenje, ker tudi med nosečnostjo želijo zadovoljiti potrebe starejšega otroka. Primarno so osredotočene na otroka, ki ga že imajo in ne toliko na nerojenega otroka, ki je še vedno tujec. Ko pa se dojenček rodi, se čustva mnogih mater dramatično spremenijo. Narava programira matere (posebej če mati in novorojenček uspešno začneta skupno pot v prvih dneh in tednih), da jih novorojenček povsem prevzame. Starejši otrok je nenadoma videti tako velik, mnoge matere začne motiti, ker jim starejši otrok z dojenjem jemlje čas, ki bi bil sicer namenjen novorojenčku.

Tako dramatičnih, nasprotujočih si čustev ne občutijo vse matere. Če pa že, imajo občutek krivde in so vznemirjene – posebej, če so se za tandemsko dojenje odločile zaradi starejšega otroka in potem čutijo zamero, ko se hoče dojiti. Vse to je normalen pojav. Do negativnih čustev bi namreč lahko prišlo tudi v primeru, če starejšega otroka ne bi več dojila. Če je prisotno dojenje, se negativna čustva pogosto osredotočijo ravno v to. Seveda vse skupaj ne pomeni, da mati nikoli več ne bo uživala v dojenju starejšega otroka.

Nihanje razpoloženja po porodu je pogosto del procesa reorganizacije življenja in ponovnega postavljanja prioritet. Močna čustva se sčasoma umirijo. Čustvene prilagoditve in hormonske spremembe po porodu nam otežujejo, da bi bile ves čas racionalne in objektivne.

Nekatere matere se z negativnimi občutki spoprimejo tako, da starejšemu otroku skrajšajo čas dojenja, vendar ni nujno, da omejijo število podojev oz. da podoje odložijo. Starejšega otroka je mogoče zamotiti z drugimi aktivnostmi, dojenje je moč preložiti ali pa je možno predvidevati, kdaj bi se otrok rad dojil in mu namesto tega ponuditi malico.

Po celem dnevu ljubkovanja, nošenja, dotikanja in dojenja se boste včasih morda počutili prenasičeno s fizičnimi stiki in si boste želeli nekoliko miru. Včasih se boste morda spraševali, ali boste svoje telo še kdaj imeli zase. Tudi takšni občutki nekaj povsem normalnega. Čeprav zaradi tandemskega dojenja morda res več pestujete svoja otroka, bi starejši otrok tudi v primeru, da ga ne bi več dojili, še vedno potreboval bližino in občutek varnosti.

S partnerjevo pomočjo vsak dan skušajte najti nekaj minut zase (npr.: pojdite pod tuš, na kratek sprehod). Že kratek čas »samote« lahko zelo pozitivno vpliva na razpoloženje.

Tandemsko dojenje zahteva prilagodljivost, pozitiven pristop in smisel za humor. Vsekakor pa je dobrodošla podpora. Obrnite se na nekoga, ki vam bo znal prisluhniti: partner, prijateljica ali druge matere, ki so tandemsko dojile, oz. oseba, ki podpira dojenje.

Če boste iskali pomoč svetovalke za dojenje – kako prepoznati dobro svetovalko? http://www.rumina.si/kako-prepoznati-dobro-svetovalko-za-dojenje/

Trackbacks/Pingbacks

  1. Dojenje v nosečnosti | Dojenje in obporodna oskrba - […] Vabljeni k branju sorodnega članka o tandemskem dojenju: http://www.rumina.si/tandemsko-dojenje/ […]

Komentiraj