Tehtanje dojenčka – kako se izognemo napakam

Pridobivanje teže je pomemben podatek, od katerega je pogosto odvisno dojenje oz. upravičenost dodajanja mlečne formule, zato je koristno vedeti, na kaj moramo biti pozorni pri tehtanju dojenčka.

Kako pravilno stehtati dojenčka? Tehtanje dojenčka bi moralo biti preprosto, kajne? Če stehtamo kilogram sladkorja na katerikoli tehtnici, bi morali natehtati kilogram. Zakaj pri tehtanju dojenčkov ni tako? Je tehtanje dojenčkov zakomplicirano?

Tehtanje dojenčka – tehtanje odločitev

Tehtnica je nenazadnje zgolj orodje in ugotovljena teža samo podatek, pa vendar. V praksi zaradi napak pri tehtanju pogosto prihaja do netehtnih odločitev. Mednje običajno sodijo: nepotrebno ali prekomerno dodajanje mlečne formule, prezgodnje uvajanje goste hrane in prezgodnja prekinitev dojenja, ali pa se ukrepa prepozno.

V prvih tednih po rojstvu so grami nemalokrat edino merilo otrokovega napredka, kljub temu da podatka o napredovanju teže nikdar ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč vedno v kontekstu. Treba je opazovati dojenje, spremljati dojenčkovo rast in obseg glavice, informacije o odvajanju, otrokovem razpoloženju itd. Predvsem za skrbno opazovanje dojenja v sistemu zdravstvenega varstva žal nemalokrat zmanjka bodisi časa bodisi strokovnega znanja o dojenju.

Kdaj tehtati?

Dojenčka je najbolje tehtati približno ob istem času dneva – npr. ob previjanju, umivanju, pred ali po dojenju oz. hranjenju. Otroka po potrebi stehtajte vsak dan ali vsakih nekaj dni oz. vsak teden. Morda je najbolje, da se za tehtanje dogovorite s patronažno sestro ali v posvetovalnici.

Če imamo tehtnico doma, nas lahko zamika, da pričnemo tudi s kontrolnim tehtanjem (podojev), kar je kontraproduktivno in običajno povzroči le še dodaten stres. Kontrolno tehtanje je potrebno le izjemoma.

Tehtanje dojenčka: najpogostejše napake

  1. Tehtanje dojenčka na kuhinjski tehtnici ali tehtnici za odrasle ni primerno za spremljanje dojenčkove teže.
  2. Tehtanje oblečenega dojenčka ali dojenčka v plenički
    V nekaterih posvetovalnicah dojenčke še vedno tehtajo oblečene oz. v plenički in potem pavšalno nekaj odštejejo. Izkušnje kažejo, da npr. bodi iste velikosti zaradi različnega materiala lahko tehta skoraj še enkrat več, pa tudi teža praznih, kaj šele polnih pleničk je lahko zelo različna. Če dojenček pri tehtanju ni slečen, ne moremo pričakovati zanesljivega rezultata.
  3. Primerjanje teže, ugotovljene na različnih tehtnicah
    Vse tehtnice niso kalibrirane. Znani so primeri, ko je bil dojenček v roku nekaj minut gol stehtan na različnih tehtnicah in je bila ugotovljena različna teža. Primerjava podatkov je smiselna le, če je bila teža določena na isti tehtnici.
  4. Napake pri zapisovanju
    Žal se zgodi tudi, da pride do pomote pri beleženju ugotovljene teže v otrokov karton, zato vedno tudi sami spremljajte tehtanje in si za vsak slučaj še sami zabeležite podatke.
  5. Tehtnica ni vedno na istem mestu
    Do napake pri tehtanju lahko pride tudi, če tehtnica ni na ravni podlagi ipd. Najbolje je, da je tehtnica vedno na istem mestu.

Posledice napak pri tehtanju dojenčka

V praksi se zgodi, da je bil dojenček stehtan npr. na štirih različnih tehtnicah. Torej ob rojstvu v porodnem bloku, ob odpustu na oddelku, potem ga je stehtala patronažnih sestra (ki ni imela nujno vedno iste tehtnice ali je ni postavila na isto mesto) oz. včasih več patronažnih sester ter zatem še v posvetovalnici. Pri tem je bil včasih slečen, včasih s pleničko, drugič oblečen … Primerjava tako ugotovljenih podatkov o teži ni zanesljiva, zato si moramo pomagati z drugimi podatki.

Zaradi napak pri tehtanju se lahko zgodi, da:
– Pridobivanje teže zgolj navidezno ni v redu in sledi niz nepotrebnih ukrepov, ki so obremenjujoči tako za mamico (npr. dodatno črpanje) kot za dojenčka (dohranjevanje z mlečno formulo).
– Je pridobivanje teže sprva na videz v redu, vendar bi bilo treba ukrepati, kasneje pa se situacija tako poslabša, da mati lahko zaradi zaskrbljenosti in pomanjkanja strokovne podpore obupa in preneha dojiti. Logično – le katera skrbna mama bi pustila otroka stradati?

Zlato pravilo

Prvo pravilo je, da otrok mora jesti. Poleg spremljanja teže se je treba prepričati, ali dojenček sesa učinkovito in dovolj pogosto, ali dovolj odvaja, so prisotne kakšne druge težave ali posebnosti. Za vse to pa je potrebno dvoje:

1. Čas.
Dojenčki so ljudje. Zaslužijo si nežnost, skrb in spoštovanje: čeprav se prvih dneh in tednih dojijo pogosto, je včasih treba počakati na pravi trenutek. Kot svetovalka za dojenje v danem času poskušam od staršev izvedeti čim več o njihovih težavah, potrebah, pričakovanjih in željah.

Pri posvetu namreč največ časa namenimo opazovanju dojenja, izboljšanju pristavljanja, iskanju optimalnega položaja za dojenje in trikom za povečevanje učinkovitosti dojenja, tehnikam dohranjevanja, ki olajšajo prehod na izključno dojenje, po potrebi pa staršem pokažem tudi, kako dojenčka pravilno nahraniti po steklenički itd.

2. Strokovno zanje in izkušnje.
Prepričana sem, da je mamica tista, ki otroka najbolje pozna in čuti. Vendarle zgolj občutki brez znanja in pravih informacij lahko pomenijo kaos in beganje med poskusi in napakami. Mlade mamice zanima predvsem, ali gre dojenčku dobro, kaj je normalno, kaj pričakovati, na kaj paziti. To védenje jih pomirja in jim vliva zaupanje.

Pretehtajte svoje možnosti

Z vami z veseljem delim znanje in izkušnje, da si boste lahko bolj zaupali in suvereno sprejemali odločitve, ki bodo v korist dojenčka in cele družine. Rada bi vas spodbudila, da delate po občutku, saj številke v materinstvu pogosto privedejo do krize.

Hvala, da spremljate moj blog, vabljeni pa tudi na delavnice za mamice z dojenčki, priprave na porod in dojenje.

Komentiraj